Skoči na vsebino

DOLGOTRAJNA OSKRBA

Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo telesnih in kognitivnih sposobnosti in so posledično v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. V prihodnosti bo predstavljala vedno večji izziv, saj se populacija stara, poleg tega trendi kažejo, da se bo ta populacija srečevala z oviranostjo in tako potrebovala podporo pri temeljnih dnevnih aktivnostih.

Posvet o financiranju dolgotrajne oskrbe, 3. oktober 2017, Državni svet

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustreznega financiranja je poleg paketa zdravstvene zakonodaje ključna prioriteta tako Ministrstva za zdravje kot vlade. Demografske spremembe niso vprašanje prihodnosti, ampak nas že prehitevajo. Ne samo število starejših nad 65 let, ampak tudi 80 - letnikov nam hitro narašča, kar je uspeh tako družbenega razvoja kot zdravstva. Posledično pa nam naraščajo tudi potrebe in pričakovanja uporabnikov tako na področju zdravstvenega varstva kot dolgotrajne oskrbe.


Če pogledamo trenutno stanje, vidimo da skoraj polovico javnih finančnih virov za storitve dolgotrajne oskrbe zagotavlja ZZZS, ki so ga pretekla leta krize finančno osiromašila. Zelo dobro se zavedamo, da z obstoječimi viri vseh potreb in pričakovanj uporabnikov ne moremo zadovoljiti.


Zato iščemo kratkoročne in dolgoročne rešitve, ki bi bile sprejemljive z vidika davkoplačevalca kot z vidika vzdržnosti sistema. V nadaljevanju se bomo pogovarjali o ključnih izzivih in rešitvah na področju dolgotrajne oskrbe, ki pa so tesno prepletene z izzivi in rešitvami na področju zdravstvenega varstva. In zato moramo ti dve področji urejati skupaj.

 

Ključne rešitve v predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi v Slovenija (.pdf)

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi smo pripravili v sodelovanju z delovno skupino v katero so vključeni predstavniki uporabnikov (ZDUS), izvajalcev (SSZS, SOUS, ZdružZZS), financerjev (ZZZS in ZPIS), lokalih skupnosti (ZMOS, SOS), stroke (NIJZ, IER in IRSSV), vseh relevantnih ministrstev (MDDSZ, MF, MIZŠ in MZ), UMAR in SURS.

 

Delovna skupina je obravnavala izhodišča za zakon in podala tudi precej pripomb, ki smo jih upoštevali pri pisanju predloga. Prav tako smo pri pripravi predloga zakona upoštevali že pripravljene predhodne različice zakonov. Samo besedilo oziroma člene zakona smo napisali na Direktoratu za dolgotrajno oskrbo v sodelovanju z predstavniki MDDSZ in ZZZS.

 

Predlog zakona temelji na izhodiščih, ki smo jih v mesecu aprilu in maju predstavili na več kot 10 dogodkih strokovni javnosti in ključnim deležnikom. Predlog zakona načrtujemo predstaviti koaliciji in socialnim partnerjem v začetku septembra, v obravnavo na vlado pa poslati po javni obravnavi, ki jo načrtujemo za mesec september in oktober 2017. Pred tem imamo načrtovanih še kar nekaj usklajevanj in predstavitev z ključnimi deležniki.

 

S predlogom zakona bomo povezali zdravstvene in socialne storitve dolgotrajne oskrbe s ciljem omogočiti ustrezno oskrbo in varnost vsem, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih aktivnostih, ne glede na to ali bivajo doma, ali v institucionalnem varstvu, ali v drugih oblikah bivanja, kot so varovana stanovanja ali bivalne skupnosti.

V predlogu novega zakona uvajamo nove mehanizme in orodja za večjo integracijo dolgotrajne oskrbe, vse od enotnega načina ocenjevanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, do interdisciplinarnih mobilnih timov, integriranega nadzora in seveda tudi integrirane mreže izvajalcev.

 

Predlog zakona bo zagotovil tudi večjo podporo neformalnim oskrbovalcem in razbremenil posameznike in družine. Ohranili bomo možnost denarnega prejemka in uvedli usposabljanja in svetovanje za neformalne oskrbovalce, pa tudi nadomestno oskrbo v višini 14 dni na leto. Predlagamo pa tudi razširitev pravice do družinskega pomočnika v najvišji kategoriji potreb po pomoči na vse uporabnike dolgotrajne oskrbe.

 

Več poudarka je tudi na preventivi. Uvajamo nov sklop storitev za ohranjanje samostojnosti, ki vključuje sofinanciranje IKT storitev oziroma e-oskrbe, manjši obseg storitev rehabilitacije za ohranjanje funkcionalne zmožnosti in interdisciplinarne obiske timov na domu v podporo uporabniku in neformalnemu oskrbovalcu.
Kljub sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe bo pa še vedno ogromno storitev socialne in zdravstvene preventive ostalo v sistemu socialnega varstva oziroma v pristojnosti javnega zdravja.

 

Dolgotrajna oskrba bo univerzalna pravica, dostopna vsem ne glede na socialno ekonomski status ali starost. V kolikor je uporabnik upravičen do socialnih transferjev, bo v institucionalnem varstvu lahko zaprosil za sofinanciranje stroškov bivanja v institucionalnem varstvu, saj se bodo iz javnih virov za dolgotrajno oskrbo sofinancirale le storitve dolgotrajne oskrbe.

 

Predlog zakona predvideva obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, po istem principu kot ga imamo za zdravstveno varstvo. V to novo zavarovanje bi povezali vse obstoječe vire, ki jih za dolgotrajno oskrbo namenjamo že danes ter zagotovili dodatno potrebne vire. Koncept namenskega zbiranja sredstev za sofinanciranje storitev dolgotrajne oskrbe bo sledil solidarnostnemu načelu.

 

Trenutno smo v pripravi zadnjih izračunov in scenarijev, kako povezati vse obstoječe vire v enotno blagajno in zagotoviti dodatnih 100 milijonov evrov v sodelovanju z Ministrstvom za finance in ZZZS.

Financiranje dolgotrajne oskrbe je bil že pri prejšnjih predlogih najtrši oreh in pomemben element zakona, ki ga je potrebno načrtovati ne samo z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi z vidika vzdržnosti za posameznika in družine.

 

 

 

Intervju z direktorico Direktorata za dolgotrajno oskrbo, Tatjano Buzeti, 22. julij 2017

Strokovni posvet za izvajalce dolgotrajne oskrbe, 11. april 2017, Celje

Na Ministrstvu za zdravje smo organizirali strokovni posvet za izvajalce dolgotrajne oskrbe z mednarodno udeležbo. Predstavljene so bile dobre prakse v Sloveniji ter v Evropi kot tudi izhodišča za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi.

 

Ministrstvo za zdravje, Tatjana Buzeti (.pdf)

 

Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje, Alenka Vodončnik (.pdf)

 

Združenje upokojencev Slovenije, Amalija Šiftar (.pdf)

 

Zavod za patronažo in dolgotrajno oskrbo na domu Lovrenc na Pohorju, Danica Hriberšek (.pdf)

 

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Lidija Batič (.pdf)

 

Evropski center za socialne politike in raziskave, Kai Leichsenring (.pdf)

 

Inštitut RS za socialno varstvo, Lea Lebar (.pdf)