Skoči na vsebino

NOVICA

Svetovni dan zdravja: MAJHEN UGRIZ-VELIKA TEŽAVA

 

 

Letošnji Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posvetila boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci. Geslo letošnje obeležitve je »MAJHEN UGRIZ - VELIKA TEŽAVA«, saj so prenašalci največkrat členonožci, med katere uvrščamo komarje, klope, peščene muhe, uši in bolhe, ki s svojim ugrizom prenesejo dejanskega povzročitelja bolezni na človeka. Prenašalci so prisotni v več kot 100 državah, zato je skupno potencialno ogroženih 2 milijardi in pol ljudi. Tako prenesene bolezni v svetu predstavljajo kar 17 odstotkov vseh nalezljivih bolezni, zaradi njih na leto zboli več kot milijarda, umre pa več kot milijon ljudi.


Največje breme bolezni v Sloveniji sicer predstavljajo kronične nenalezljive bolezni, pa je vendar pomembno, da skrbno spremljamo tudi področje nalezljivih bolezni, zato ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja opozarjamo na bolezni, ki jih prenašajo prenašalci.


Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila enajst najpomembnejših bolezni, ki jih prinašajo prenašalci: malarija, denga, chikungunya, rumena mrzlica, japonski encefalitis, limfatična filarijaza, leišmanijaza, krimsko-kongoška hemoragična mrzlica, chagasova bolezen, lymska borelioza, shistozomijaza. Globalizacija, vključno s turističnimi potovanji, urbanizacija in okoljski izzivi, kot so podnebne spremembe, pomembno vplivajo na razširjenost teh bolezni. Tako se na primer denga, chikungunya in virus zahodnega Nila pojavljajo v državah, kjer jih prej ni bilo.


V Sloveniji večine naštetih bolezni ne poznamo oziroma smo izpostavljeni povzročiteljem le v primeru potovanj v kraje, kjer so ti povzročitelji prisotni, z izjemo meningoencefalitisa in Lymske borelioze, ki ju prenašajo klopi. Žal smo ravno pri omenjenih dveh boleznih vodilna evropska država po pogostosti obolevnosti. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb (337 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 310 oseb (15 na 100.000 prebivalcev).


Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Vbod klopa je smiselno preprečiti z uporabo repelentov, ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in klope odstranimo.

Več informacij o vektorskih nalezljivih boleznih najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.