Skoči do osrednje vsebine

Nalezljive bolezni še vedno predstavljajo pomemben javno zdravstveni problem. Socialni premiki, rast števila prebivalstva, globalizacija in posledično veliko večja mobilnost prebivalstva terjajo prilagoditev ukrepov zdravstvenega varstva pri zagotavljanju varstva pred nalezljivimi boleznimi in vpeljavo novih načinov preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in z njimi povezanih nevarnosti.

Javnozdravstveni ukrepi, kot so cepljenje, nadzor nad pitno vodo, urejene odplake, pravila higienske nege ter ukrepi na področju varnosti živil so pripomogli, da nalezljive bolezni niso več med poglavitnimi vzroki umrljivosti pri nas, kot tudi drugod v razvitem svetu. Kljub temu pa se kot velika grožnja zdravju pojavlja odpornost bakterij na antibiotike, vračajo se tudi nekatere bolezni, ki se pri nas in v razvitem svetu že dolgo niso več pojavljale (naprimer ošpice), pa nalezljive bolezni v Sloveniji sistematično spremljamo v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in drugimi evropskimi predpisi ter preko sistema zgodnjega epidemiološkega obveščanja in zaznavanja (EWRS). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja in poroča o nalezljivih boleznih in njihovih povzročiteljih.   

Država ima načrt pripravljenosti in odzivanja na področju nalezljivih bolezni, kar pripravlja NIJZ, pa tudi smernice in priporočila za zgodnje zaznavanje tveganj za zdravje ljudi, za hitro odzivanje ter pravočasno in sorazmerno ukrepanje v primeru kopičenj, izbruhov oziroma epidemij nalezljivih bolezni. 

Ukrepanje ob izbruhih nalezljivih bolezni

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ima ključno vlogo pri usklajevanju epidemiološkega nadzora in odziva na pojav nalezljivih bolezni na evropski ravni. Predvideni ukrepi zajemajo zdravstvene in nezdravstvene protiukrepe ter tesno sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic EU, Evropsko unijo in Svetovno zdravstveno organizacijo.

V primeru večjih izbruhov nalezljivih bolezni Ministrstvo za zdravje ukrepa in koordinira aktivnosti po v naprej znanih in dogovorjenih postopkih. Aktivnosti se usmerjajo v prepoznavanje ključnih groženj, vzpostavi se sistem epidemiološkega obveščanja (epidemic inteligence) in zaznavanja.

Ker predstavlja pojav pandemije gripe najverjetnejšo grožnjo za zdravje ljudi, ta ima lahko velike razsežnosti in pomeni občutno večje obremenitve zdravstvenega sistema, smo na Ministrstvu za zdravje pripravili dokument, v katerem specifično opredeljujemo tveganje za pojav pandemije gripe.