Skoči na vsebino

ALKOHOL - DEJSTVA

 

Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma prvi med mladimi.

 

Kar 4% bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi celo 8%, kar znese približno 125 milijard evrov oziroma 1,3% bruto nacionalnega produkta na stari celini.

 

Alkohol je edina psihoaktivna substanca, ki kot taka ni mednarodno regulirana (kot so npr. tobak in prepovedane droge).

 

Kljub številnim prizadevanjem za omejitev problemov, povezanih z rabo in zlorabo alkohola, ki potekajo zlasti na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropske unije (EU), so še vedno prisotne velike potrebe po učinkovitejših ukrepih, kot so npr. omejevanje dostopnosti alkohola (vključno z davki in politiko cen), ukrepi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, prepoved oglaševanja alkoholnih pijač, svetovanje v osnovnem zdravstvu, vzgoja v družinah in šolskem prostoru ter nenazadnje upoštevanje etičnih meril oglaševanja in prodaje s strani alkoholne industrije.

 

 

 

ALKOHOL IN PROMET

 

 

Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, je tudi veliko število prometnih nesreč. Statistični podatki kažejo, da približno vsaka tretja smrtna žrtev prometnih nesreč v EU nastane kot posledica uporabe alkohola, kar pomeni približno 17.000 smrtnih žrtev letno. Posebej izpostavljeni tveganju za smrt v prometni nesreči so mladostniki v starosti od 18 do 24 let (47 %), medtem ko ocene kažejo, da sta dve tretjini udeležencev, ki vozijo pod vplivom alkohola, stari od 15 do 34 let, pri tem pa je večina moških (96 %).

Zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih so sodelovali alkoholizirani udeleženci, smo imeli v Sloveniji od leta 1991 do 2005 za 1,3 milijarde evrov (305 milijard tolarjev) škode, umrlo pa je več kot 1.700 ljudi. Alkoholizirani udeleženci so povzročitelji 33 % nesreč s smrtnim izidom, 24 % nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in 9 do 12 % nesreč z materialno škodo.

Države EU skušajo slediti evropskemu akcijskemu programu za varnost v cestnem prometu, ki poudarja potrebo po skladni zakonodaji v vseh državah članicah, ter nujnost, da vse države članice dosežejo enako raven uveljavljanja zakonodaje kot najuspešnejše (npr. skandinavske države).

 

 

1. Zakonsko dovoljena koncentracija alkohola v krvi je 50 mg alkohola na 100 ml krvi (0,5 promila) 

 

2. 20-50 mg alkohola na 100ml krvi (0,2-0,5 promila) (1,5- 3 enote č. a. (M) in ½ - 2 enoti (Ž)

Zmanjšana je sposobnost:

  • videti ali locirati premikajoče se luči,
  • ocene razdalje
  • poveča se želja po izpostavljanju tveganim situacijam

 

 

3. 50-80 mg alkohola na 100ml krvi (0,5-0,8 promila) 3-5 enot č.a. (M) in 2-3 enoti (Ž)

Zmanjšana je sposobnost:

  • ocene oddaljenosti (razdalje)
  • sposobnost prilagajanja oči na različno osvetljenost

Motena sposobnost 

  • na rdečo svetlobo
  • reagiranja
  • koncentracije

 

Pri takšni koncentraciji alkohola je možnost za prometno nezgodo 5-krat večja kot pred pitjem.

 

 

4. 80-120mg alkohola na 100ml krvi(0,8-1,2 promila) (5-8 enot (M), 3-5 enot (Ž)

 

  • nastopi evforija in z njo precenjevanje sposobnosti za vožnjo
  • motnje perifernega vida
  • motnje zaznave ovir
  • nesposobnost ocene razdalje