Skoči na vsebino

SLOVENIJA, EU


Ne glede na še vedno visoko porabo alkohola (v letu 2005 je znašala 10,3 litra na prebivalca, starejšega od 15 let), se je ta v zadnjih dvajsetih letih znižala za približno 12,2 %. Tako kot v drugih državah EU, se tudi v Sloveniji srečujemo z vse škodljivejšo rabo alkohola, opijanjem ter celo prekomernim in zavestnim popivanjem med mladimi. Alkohol predstavlja v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov, saj Slovenija bolj kot po porabi odstopa od povprečja Evropske unije po škodi, ki nastane zaradi rabe alkohola. Registrirana poraba čistega alkohola se v Sloveniji počasi, vendar zanesljivo zmanjšuje. Največ čistega alkohola popijemo z vinom (skoraj polovico), veča pa se delež čistega alkohola, popitega z žganimi pijačami. S porabo 8,8 litra na osebo smo bili leta 2005 pod povprečjem držav EU. Kljub temu pa so nekateri statistični podatki še vedno zaskrbljujoči, npr. starost prve rabe alkohola se znižuje in je tako pri fantih kot tudi pri dekletih okrog 13 let. Vedno manj je tistih mladostnikov, ki še nikoli niso pili alkoholnih pijač. Približno četrtina vseh smrti pri mladih od 15. do 29. leta starosti je povezana z alkoholom (prometne nesreče, samomori idr.) itd.

 

Poraba alkohola in alkoholizem - stanje v Sloveniji (.doc)

 

 

Alkohol ima v marsičem v Evropi osrednjo vlogo. EU v svetovnem merilu prednjači po porabi čistega alkohola na odraslega prebivalca, ki znaša kar 11 litrov. Evropa hkrati proizvede četrtino svetovne proizvodnje vseh alkoholnih pijač, večina trgovine (uvoz-izvoz) poteka med državami samimi, hkrati pa njeni prebivalci še vedno porabijo dvakrat več alkohola, kot je svetovno povprečje. Glede porabe alkohola so si "stare" in "nove" države članice EU bližje kot kadarkoli prej, obstajajo pa večje razlike med samimi novimi državami članicami EU. Evropska komisija je v letu 2006 definirala pet prioritetnih področij, ki so povezana s preprečevanjem škodljive rabe alkohola in pomembna za vse države članice: (1) zaščita mladostnikov, otrok in nerojenih otrok; (2) zmanjševanje poškodb in smrti v prometnih nesrečah, ki nastanejo kot posledica uporabe alkohola; (3) preprečevanje škode, ki je povezana z uporabo alkohola pri odraslih; (4) informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o vplivu tvegane uporabe alkohola ter tveganih oblik uporabe alkohola; (5) razvijanje in ohranjanje skupne evropske baze podatkov, podprte z dokazi. Poseben problem v Evropi predstavljajo tvegane oblike uporabe alkohola, kot je npr. popivanje ("binge-drinking"), ki postopoma nadomešča opijanje do pijanosti.

 

Evropska priporočila (.doc)