Skoči na vsebino

PRIMARNA PREVENTIVA


Preventivne programe na področju drog v skladu z javnimi razpisi za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvajajo pa izbrane nevladne organizacije in Zavodi za zdravstveno varstvo v skladu z letnim Programom izvajanja javne službe na področju javnega zdravja.

 

Osrednji cilj primarne preventive je ustvarjanje take družbene situacije, ki posamezniku nudi možnosti za razvijanje življenjskega stila brez uporabe drog. Realističen pristopa k obravnavanju problematike uporabe drog pa zahteva vključevanje elementov zmanjševanja tveganj, saj ni realno pričakovati popolne abstinence. Zato preventiva strmi tudi k temu, da bi posameznik, ki se odloči za uporabo drog,  to počel s čim manj nezaželenimi osebnimi in družbenimi posledicami, torej čim manj tvegano. Predpogoj za odgovorno odločanje posameznika za (ne)uporabo drog je znanje o delovanju in osebnih in družbenih učinkih uporabe drog ter v vzpostavljeni osebni odgovornosti za lastno zdravje in zdravje drugih.

 

Področje vzgoje in izobraževanja ima v povezavi s preventivo zelo pomembno vlogo. Preventivne dejavnosti v tem prostoru se morajo osredotočati na tvegana vedenja in zasvojenosti nasploh, vključno z uporabo in zlorabo alkohola, zdravil, poživil pri športu in tobaka. Vzgojno izobraževalne institucije po vsej vertikali morajo otrokom in mladostnikom zagotoviti dostop do verodostojnih in realističnih informacij, znanje o tem, kako droge vplivajo na posameznika in družbo, nuditi jim morajo možnost, da na osnovi svojih znanj in lastnih izkušenj preučujejo, kako bi lahko zmanjšali probleme, ki lahko nastanejo zaradi uporabe drog ter možnost za razpravo o teh temah z vrstniki in odraslimi, ki jim zaupajo.

 

Primarna preventiva v družinskem okolju

 Čilj je razvijanje preventivnih programov zgodnje intervencije za otroke in starše iz družin, v katerih je identificirana problematična uporaba drog. Staršem je potrebno prenesti sodobna spoznanja različnih ved (psihologija, pedagogika, sociologija, antropologija...), ki ugotavljajo, da je šibka socializacijska praksa, ki ne postavlja  meja dovoljenega in nedovoljenega v skladu s starostjo otrok,  vključno s pomankljivo promocijo pozitivnega moralnega razvoja, eden ključnih dejavnikov možne kasnejše uporabe drog njihovih otrok.

 

Primarna preventiva na delovnem mestu

Pomeni razvijanje preventivnih programov za preprečevanje uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog na delovnem mestu ter soodgovornost delodajalcev in sindikatov za razvoj in aplikacijo teh programov

 

Primarna preventiva v lokalnem okolju in v civilni družbi:

Ustvarjati mora pogoje za življenje, ki bodo prebivalce usmerjali v življenski stlog brez drog oziroma  njihovo čim manj tvegano  rabo. Cilj je razvijati pogoje za ustvarjalno preživljanje prostega časa, otrok, mladostnikov in odraslih.


Preventivne programe morajo poleg lokalne skupnosti podpirati tudi  vzgojno izobraževalne institucij in druge javne ustanove  - od vrtca do ljudskih univerz - ter nevladne organizacije.


Tako država kot lokalna skupnost morata podpirati razvijanje vrstniškega izobraževanja na področju drog ter razvijanje različnih preventivnih aktivnostih  mladinskih centrov, športnih društev, verskih in drugih organizacij civilne družbe,  PUM-ov (projektno učenje za mlajše odrasle) itd. na lokalnem nivoju.


Preventivne dejavnosti v lokalni skupnosti koordinirajo Lokalne akcijske skupine. Delo z Lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) koordinira Zavod za zdravstveno varstvo Koper, uspešno pa z njimi sodeluje tudi Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem v skladu z letnim Programom izvajanja javne službe na področju javnega zdravja, sklenjega  z Ministrstvom za zdravje. Projekt "Mesec preprečevanja zasvojenosti"  vodi in koordinira Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.