Skoči na vsebino

MEDNARODNA ZAKONODAJA NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG

 

1. Področje prepovedanih drog v svetovnem merilu urejajo tri konvencije OZN. 

 

Enotna konvencija o mamilih iz leta 1961 povzema bistvo vseh mednarodnih sporazumov, ki so bili sprejeti od Haaške konvencije leta 1912 naprej in poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri soočanju s problematiko zlorabe drog. Konvencija podrobneje opredeljuje dve vsebinski področji. Prvo področje je regulacija in nadzor ter omejevanje posedovanja drog, uporabe, prometa, proizvodnje, uvoza, izvoza ter predelave in pridelave drog. Droge se po navedeni konvenciji smejo uporabljati le v znanstvene in medicinske namene. Drugo področje pa se nanaša na mednarodno sodelovanje pri preprečevanju (combat) nelegalne preprodaje drog in na odvračanje oziroma kaznovanje preprodajalcev. Leta 1972 je bil k tej konvenciji sprejet Protokol, ki določa, da je treba oblikovati programe zdravljenja in socialne rehabilitacije za osebe, ki zlorabljajo droge, kot tudi alternativne ukrepe in programe, ki naj nadomestijo in dopolnijo kazni zapora.

 

Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 je bila sprejeta z namenom uvajanja mednarodnega sistema za nadzor nad psihoaktivnimi snovmi, ki jih je farmacevtska industrija sintetizirala prvenstveno za medicinske namene. S Konvencijo so bile določene štiri skupine sintetičnih snovi, ki se med seboj razlikujejo glede na svoj terapevtski potencial in potencial povzročanja zasvojenosti.

 

Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988 ureja vprašanja, povezana z nezakonito proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami. Prvič do tedaj je povezala problematiko prepovedanih drog s problematikama pranja denarja in preusmerjanja predhodnih sestavin, potrebnih za proizvodnjo drog. Konvencija je opredelila mednarodno sodelovanje zlasti glede izročitve storilcev kaznivih dejanj (preprodajalcev), nadzorovanih pošiljk in prenosa sodnih postopkov v drugo državo.

 

Vse države podpisnice konvencij so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog in mednarodno tihotapstvo. Kljub vsemu pa konvencije dopuščajo vsaki državi razvijati lastno in specifično politiko na področju drog, ki pa mora upoštevati smernice in slediti pogojem, ki se nanašajo na prepoved in kaznovanje proizvodnje, posesti in preprodaje drog.

  

 

 

2. Strategija EU na področju drog (2013–2020)


Strategija temelji na treh konvencijah ZN, ki so glavni pravni instrumenti za obravnavanje problema drog. Osnovana je bila znotraj obstoječega pravnega okvira Pogodb o EU in ES in temelji na ustreznih pristojnostih EU in posameznih držav članic ob upoštevanju subsidiarnosti in sorazmernosti.

 

Cilji Strategije EU so:
1. Prispevati k merljivemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, zmanjšanju odvisnosti in z drogami povezanemu tveganju in škodi za zdravje in socialni položaj.
2. Prispevati k onemogočanju nezakonitega trga z drogami in k merljivemu zmanjšanju dostopnosti prepovedanih drog.
3. Spodbujati koordinacijo z analizami razvoja in izzivov na področju drog v EU in na mednarodnem nivoju.
4. Nadalje krepiti dialog in sodelovanje med EU in tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
5. Prispevati k boljši distribuciji rezultatov različnih raziskav in evaluacij ter boljšemu razumevanju vseh aspektov fenomena drog vključno z razumevanjem učinkov različnih ukrepov in aktivnosti s ciljem pridobiti utemeljene in celovite podlage za pripravo različnih politik in aktivnosti.


Dosedanji celosten, interdisciplinaren in uravnotežen pristop, ki združuje zmanjševanje tako povpraševanja kot ponudbe, ostaja tudi v prihodnje osnova za pristop EU k problemu drog. Strategija EU na področju drog poleg prepovedanih obravnava tudi dovoljene droge, zlasti alkohol. Posebej strategija omenja še uporabo več drog hkrati, zlorabo zdravil in pojav novih psihoaktivnih snovi.

 

  • Strategija EU na področju drog (slo) več

 

 

 

3. Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2013–2016)  


Akcijski načrt je sprejel Svet EU meseca junija 2013. V dokumentu so zapisani številni ukrepi na vseh vsebinski področjih z namenom krepitve evropskega sodelovanja pri zmanjševanju škodljivih posledic uporabe drog in za zmanjšanje kriminala, povezanega z drogami. Akcijski načrt sledi zgradbi in ciljem strategije ter se fokusira na oprijemljive rezultate na posameznih področjih.  

 

  • Akcijski načrt EU za boj proti drogam (slo) več 

  • Akcijski načrt EU za boj proti drogam (ang) več