Skoči na vsebino

KAJENJE ŠKODUJE ZDRAVJU

 

 

   več

 

Kajenje tobaka je vzročno povezano s številnimi boleznimi:

  • številne vrste raka (pljučni rak, dihalnih poti, ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin, nosne votline, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in levkemija);
  • bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen1, astma, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje, pogostejše in resnejše okužbe dihal, vključno s pljučnico, prezgodnji in pospešen upad pljučnih funkcij);
    bolezni srca in ožilja (koronarna srčna bolezen2, srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza, bolezensko razširjenje trebušne aorte);
  • druge bolezni in zdravstvene težave: sladkorna bolezen, spremembe imunskega sistema, motnje erekcije, revmatoidni artritis, slepota, očesne mrene, starostna degeneracija rumene pege, nizka kostna gostota pri ženskah, zlomi kolka, parodontalna bolezen (vnetje obzobnih tkiv) in splošno poslabšano zdravstveno stanje ter zmanjšana plodnost pri ženskah in izvenmaternična nosečnost.

Kajenje matere med nosečnostjo je vzročno povezano z nizko porodno težo otroka, prezgodnjim porodom, zmanjšanjem pljučnih funkcij pri otroku, razcepljeno ustnico pri otroku in z nenadno smrtjo dojenčka.

 

Pasivno kajenje. Resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih, se lahko pojavijo tudi po dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu. Priloga o pasivnem kajenju (2007)

 

Podatki kažejo:

Približno polovica kadilcev umre zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, in v povprečju izgubi več kot 10 let življenja. Mnogi pred smrtjo veliko število let preživijo v slabem zdravju in v slabi kvaliteti življenja.

V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 oseb ali 3.600 letno. Četrtina ali 900 jih umre že pred 60. letom starosti. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15 do 64 let, več moških kot žensk. S kajenjem večinoma začnejo in nadaljujejo mladostniki in mladi odrasli. (vir: NIJZ)

 

opuščanje kajenja

 

 

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, a so koristi za zdravje večje pri zgodnejši opustitvi kajenja.

Ena od vrst brezplačnih pomoči kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je svetovalni telefon na številki 080 27 77, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Telefonska številka deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro.

 

 

 

Razširjenost in posledice kajenja tobaka v Sloveniji lahko zmanjšamo s poznanimi in dokazano učinkovitimi ukrepi, ki jih uvajamo v zakonodajo na tem področju.