Skoči na vsebino

POLITIKA OMEJEVANJA PORABE TOBAČNIH IZDELKOV V SLOVENIJI

 

Politika na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji upošteva določila Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki jo je januarja 2005 ratificirala tudi Slovenija. Temelji na Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ul. RS št. 93/07). Zakon je usklajen z Direktivo 2001/37/ES in Direktivo 2003/33/ES

 

Cilj Direktive 2001/37/ES iz junija 2001 o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov je približati zakone in druge predpise držav članic o najvišjih dovoljenih vsebnostih katrana, nikotina in ogljikovega monoksida v cigaretah in o zdravstvenih opozorilih in drugih informacijah, ki so navedene na posameznih zavitkih tobačnih izdelkov, skupaj z določenimi ukrepi glede sestavin in opisov tobačnih izdelkov. Direktiva 2003/33/ES iz maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov v tisku in drugih publikacijah (z izjemo strokovnih publikacij prodajalcev tobačnih izdelkov), v radijskih oddajah, preko storitev informacijske družbe in preko sponzorstva, povezanega s tobakom, vključno z brezplačnim razdeljevanjem tobačnih izdelkov.

 

V skladu z direktivama je Slovenija leta 2003 uvedla natis velikih in jasnih zdravstvenih opozoril na škatlice tobačnih izdelkov, leta 2005 pa splošno prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov.

 

Velik napredek na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov in zmanjševanja izpostavljenosti pasivnemu kajenju je Slovenija dosegla avgusta 2007, ko je stopila v veljavo prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, vključno z gostinskimi lokali, ter prepoved nakupa in prodaje tobačnih izdelkov osebam mlajšim od 18 let (usklajevanje z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom). Na vsako embalažo tobačnega izdelka je po novem potrebno natisniti tudi telefonsko številko za pomoč pri opuščanju kajenja. S tem je kadilcem, ki bodo želeli prenehati s kajenjem, omogočena hitra pomoč pri odvajanju in seznanitev s posameznimi programi odvajanja od kajenja. Na voljo so različni načini opuščanja kajenja, od individualnih svetovanj do skupinskega opuščanja kajenja, ki so brezplačni.

 

  

 

Raba tobaka med prebivalci Slovenije (podatki v letih 2011 in 2012)

 

Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, je bilo nekaj manj kot četrtina (24,0 %) kadilcev, nekaj manj kot četrtina (23,1 %) bivših kadilcev in nekaj več kot polovica (52,9 %) oseb, ki niso nikoli kadile. Večina prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, torej ni kadila (76,0 %).
Med vsemi kadilci jih je okoli 80 % kadilo redno, vsak dan, občasno pa okoli 20 %. Deleža rednih in občasnih kadilcev med kadilci sta se razlikovala glede na spol, starost in status. Delež rednih kadilcev je bil višji med moškimi, nižji pa pričakovano v najmlajši starostni skupini ter skupini učencev, dijakov in študentov.

 

vir: NIJZ, Uporaba prepovedanih drog, alkohola in tobaka v letih 2011 in 2012 več

 

 

Mladi in tobak

 

Raziskava, s katero v Sloveniji spremljamo kadilske navade mladostnikov, se imenuje ''Obnašanje v zvezi z zdravjem v šolskem okolju'' in se izvaja med všolanimi 11, 13 in 15-letniki. Prvič je bil izvedena v letu 2002, nato ponovno v letu 2006. Primerjava podatkov raziskav iz leta 2002 in 2006 kaže na pomembno zmanjšanje rabe tobaka pri mladostnikih; beležimo pomembno manj prvih poskusov kajenja in pomembno manjši odstotek rednih kadilcev v vseh treh starostnih skupinah, obenem pa tudi pomembno višjo povprečno starost ob prvi pokajeni cigareti.

Delež, ki poročajo o tem, da so že kadili tobak, pomembno narašča s starostjo. V raziskavi iz leta 2006 je poskus kajenja v preteklosti navedlo nekaj manj kot desetina 11-letnikov, nekaj manj kot tretjina 13-letnikov in nekaj več kot polovica 15-letnikov.

Redni kadilci med mladostniki so tisti, ki kadijo vsaj enkrat tedensko. V raziskavi iz leta 2006 so redni kadilci prevladovali med 15-letniki, kjer jih je bilo 18%, med njimi jih je večina kadila vsak dan. Med dekleti kadi vsaka šesta 15-letnica, med fanti pa vsak peti 15-letnik.

V povprečju so bili ob kajenju prve cigarete 15-letniki stari nekaj več kot 13 let; fantje so prvo cigareto pokadili pomembno prej kot dekleta.

 

Vir: Helena Jeriček, Darja Lavtar, Tatjana Pokrajac. HBSC Slovenija 2006: Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007.

 

 

  • Ostale publikacije NIJZ na temo kajenja več