Skoči na vsebino

DUŠEVNO ZDRAVJE

 

Ni zdravja brez duševnega zdravja.

 

Svetovna zdravstvena organizacija je duševno zdravje opredelila kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost«. Duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.

 

Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznike, družine in skupnosti. Dokazana je povezava med duševnim zdravjem in revščino: revščina povečuje tveganje za duševne motnje. Družbeno in gospodarsko breme duševnih motenj je zelo veliko. Posledice duševnih bolezni namreč močno obremenjujejo družbene vire ter gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, kazenske in sodne sisteme držav. Slabo duševno zdravje tako pomeni izgubo najmanj 3 - 4 odstotkov bruto domačega proizvoda, po nekaterih ocenah pa še več. Tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Evropska unija in posamezne države namenjajo promociji in varovanju duševnega zdravja vedno več pozornosti in sredstev.

 

  • Temeljni dokumenti
  •  Najpomembnejši strateški dokumenti EU za duševno zdravje
  • Raziskava
    • Ocena tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije več informacij 
  •  Smernice
    • Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi motnjami več informacij