Skoči na vsebino

PREHRANA

Prehranjevalne navade, prehranski vnos ter samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati.

 

 

Projekti krepitve in promocije zdravja


Stanje na področju prehranjevalnih navad v Sloveniji

 

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki Sloveniji kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva v povprečju nezdrava. Število dnevnih obrokov je premajhno (priporoča se 3-5 obrokov,  zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, večerja) in tudi ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca ni ustrezen. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva. Med obroki naj bo približno 4 ure premora, večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Energijska vrednost povprečnega obroka je glede na pretežno sedeč življenjski slog previsoka, saj zaužijemo preveč enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu. V naši prehrani so v povprečju na krožnikih prevečkrat meso in mesni izdelki, premalo pa je rib, sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Skrb vzbujajoč je tudi prevelik vnos soli v naše telo, saj so sprejemljive vrednosti (5 g soli na dan) presežene za več kot 150%. Po podatkih nacionalne raziskave "Z zdravjem povezan življenjski slog", ki je bila opravljena leta 2004, 2008 in 2012 (še neobjavljeni podatki), se v Republiki Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 30 % prebivalstva.

 

Največ nezdravega prehranjevanja, kot splošno nezdravega življenjskega sloga in posledično zgodnjih oblik kroničnih nenalezljivih bolezni je opaziti med revnimi in slabše izobraženimi. Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vplivali na oblikovanje in sprejetje lastne prehranske politike v letu 2005, ki je bila s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v izboljšanje prehranjevalnih navad ter izboljšanje zdravja prebivalcev. 

 


Resolucija o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki jo je julija 2015 sprejel Državni zbor RS, je strateški in celovit okvir, s katerim želimo izboljšati prehranske navade in povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. V delu, ki se nanaša na prehrano, je nacionalni program usmerjen v zagotavljanje varne hrane v celotni živilski verigi, vzpostavljanju, ohranjanju in krepitvi zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev ter trajnostnemu zagotavljanju zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano. več informacij Dober tek Slovenija

 

VIDEO Evropske komisije o delu na področju spodbujanja zdrave prehrane in gibanja

Z zadostnim in pestrim uživanjem sadja in predvsem zelenjave vseh vrst, polnozrnatih izdelkov in stročnic, zlasti pa z zdravim življenjskim slogom, ki poleg prehrane vključuje tudi vsakodnevno telesno dejavnosti, lahko bistveno prispevamo k izboljšanju svojega zdravja in delujemo preventivno pri preprečevanju mnogih kroničnih bolezni, kamor poleg sladkorne bolezni, srčno žilnih bolezni in drugih sodi tudi rak.

 

Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Ministrstvo za zdravje je na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, oblikovalo prehranske smernice, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. več informacij

 

 

vsebine