Skoči na vsebino

ENOSTAVNI SLADKORJI

Prostih oziroma enostavnih sladkorjev (saharoza, fruktoza, glukoza) je priporočeno zaužiti čim manj (do 10 % energijskih potreb na dan). Sicer pa naj kompleksni ogljikovihidrat - sestavljeni sladkorji (škrobna živila) oskrbijo naše telo s 50-60% dnevne energije, odvisno od naše telesne dejavnosti.


Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je nujno zmanjšati količino prostega sladkorja v prehrani na količino, ki ne presega 10% dnevnega energijskega vnosa, oziroma še bolje na 5%, kar predstavlja v prehrani povprečnega telesno manj dejavnega odraslega prebivalca v primeru dnevnih energijskih potreb v vrednosti 2000 kcal /dan - 50g sladkorja oz. če upoštevamo priporočilo 5%, samo 25g, kar je približno 5 čajnih žličk, oz. 5 vrečk sladkorja. V primeru otroka, ki zaužije 1500 kcal/dan, pa manj kot 20g sladkorja.


Med proste sladkorje uvrščamo monosaharide, na primer glukozo in fruktozo ter disaharide – saharozo (običajni beli sladkor, nerafinirani rjavi sladkor ne glede na to, ali sta pridobljena iz sladkornega trsa ali sladkorne pese). Ti sladkorji se običajno dodajo med proizvodnjo pijač, hrane, kot tudi med pripravo hrane  doma.

  • Največ enostavnih sladkorjem zaužijemo s sladkimi pijačami, slaščicami in sladkarijami, ki povzročijo hiter dvig sladkorja v krvi, vendar le kratkotrajno zmanjšajo občutek  lakote.

  • Sladke pijače, ki so hranilno revne močno prispevajo h skupnemu energijskemu vnosu. Liter sladke pijače, vsebuje lahko več kot 100g sladkorja.

  • Prosti sladkorji so prisotni tudi v sirupih, sadnih sokovih, koncentratih sadnih sokov ter v medu.

  • Veliko prostih sladkorjev je skritih v živilih, v katerih niti ne računamo na njihovo prisotnost, kot je npr. kečap (za ilustracijo, jušna žlica kečapa vsebuje kar čajno žličko sladkorja).

  • Količini sladkorja pa so zlasti visoke v različnih napitkih, kot so ledeni čaji, kole in podobno.

  • Priporočila SZO, marec 2015 več