Skoči na vsebino

MESO IN MESNI IZDELKI

 

 

Priporočila zdravega načina prehranjevanja, ki jih oblikuje Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost zelenjavi in sadju, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam ter kakovostnim maščobam rastlinskega izvora.

 

Hrana, ki naj bo pestra in mešana, naj vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Meso v prehrani človeka, še posebej v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Zaradi teh razlogov je njegovo zmerno vključevanje v pestro mešano prehrano v skladu s priporočili o količinah in pogostosti upravičeno.

 

Nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja vključujejo v zmernih količinah uživanje rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden, belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden, rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

 

Po podatkih, zbranih v Sloveniji,  prebivalci v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti pa preveč mesnih izdelkov in premalo rib. Priporočilo lahko dosežemo tako, da dan ali dva v tednu  načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe. Za pripravo mesa stroka priporoča kuhanje in dušenje v lastnem soku.

 

Pri uživanju mesnih izdelkov priporočamo zmernost. Predelava mesa namreč povzroči, da so v mesnih izdelkih prisotne snovi, kot so npr: N-nitrozamini in policiklični aromatski ogljikovodiki (dimljeni suhomesnati izdelki, ki jim je dodan nitrit ali nitrat). Neželene snovi, kot so policiklični aromatski ogljikovodiki in heterociklični aromatski amini pa nastajajo pri termični obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pečenje na žaru), zato se priporoča  zgolj priložnostno uživanje tako pripravljenega mesa.

 
Kadar uživamo mesne izdelke, dajmo pri njihovem izboru prednost tistim, kjer je vidna struktura mesa (npr. šunka, piščančje prsi ipd.) in ne tistim s fino mleto oziroma homogeno strukturo, saj praviloma slednji izdelki vsebujejo več aditivov, maščob in manj kakovostnih hranil.

 

Z zadostnim in pestrim uživanjem sadja in predvsem zelenjave vseh vrst, polnozrnatih izdelkov in stročnic, zlasti pa z zdravim življenjskim slogom, ki poleg prehrane vključuje tudi vsakodnevno telesno dejavnosti, lahko bistveno prispevamo k izboljšanju svojega zdravja in delujemo preventivno pri preprečevanju mnogih kroničnih bolezni, kamor poleg sladkorne bolezni, srčno žilnih bolezni in drugih sodi tudi rak.

 

------------

Priporočila zdravega načina prehranjevanja  v celoti sovpadajo z mnenjem Svetovne zdravstvene organizacije glede tveganj, ki jih lahko povzroča prekomerno uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov. Vsako prekomerno uživanje določene skupine živil lahko privede do negativnih vplivov na zdravje, zato se priporoča predvsem pestrost hrane in vključevanje vseh potrebnih skupine živil, ki zagotavljajo hranila, ki jih telo potrebuje. Če sledimo priporočilom glede uravnotežene prehrane in postopkov priprave rdečega mesa, se tveganje za zdravje ne povečuje.

 

Čeprav se pogosto uživanje mesnih izdelkov in nezmernost pri mesu odsvetuje že dalj časa, so se mediji na zadnje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije odzvali zelo burno, to pa je med večino prebivalcev povzročilo veliko zaskrbljenost. Prepogosto in pretirano uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov je lahko za zdravje škodljivo, zato stroka prebivalcem priporoča uživanje pestre mešane prehrane.