Skoči do osrednje vsebine

Kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenega varstva

Zagotavljanje kakovosti ter varnosti zdravstvenega varstva je prednostna naloga vseh naprednih zdravstvenih sistemov. Trajnostno prizadevanje za kakovost in varnost je tako tudi eden izmed prednostnih ciljev za enakovredni in pravočasni dostop do varnih, kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih, potrebnih zdravstvenih storitev v Sloveniji. V Sloveniji upoštevamo mednarodno sprejeta temeljna načela kakovosti: uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost in enakopravnost zdravstvene obravnave z osredotočanjem na državljana/pacienta.

Pravica do kakovostne in varne zdravstvene obravnave je ena izmed osnovnih pacientovih pravic. Kakovostna zdravstvena obravnava je tista, ki dosledno dosega izide zdravstvene obravnave, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti. Varna zdravstvena obravnava je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi z zdravljenjem in okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev.

Bistvo vodenja kakovosti je sistematično izboljševanje kompetenc izvajalcev, organiziranost procesa zdravstvene obravnave, delovnega okolja in vodenja. Kaže se v dvigu uspešnosti zdravljenja, povečani dostopnosti zdravljenja, boljših delovnih pogojih, predvsem pa v večji varnosti.

Izboljšave temeljijo na prilagajanju spreminjajočim se razmeram, odpravljanju vzrokov za vrzeli med sedanjo prakso in standardi ter razširjanju najboljših prepoznanih praks. Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti v zdravstvu temelji na vključevanju multidisciplinarnih znanj, spodbujanju timskega dela, povezovanju in sodelovanju zdravstvenih delavcev in sodelavcev s pacienti in njihovimi težavami.

Na ta način želimo doseči strokovno preverljivo in učinkovito obravnavo ob dokazljivih izhodih in izidih zdravljenja.

Celovita kakovost in varnost javnega zdravstva temeljita na kakovosti sistema zdravstvenega varstva, zadovoljstvu pacientov in njihovih svojcev z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja ter  kakovosti poslovanja z gospodarno rabo virov.

Za vsakogar, vsepovsod

Univerzalna dostopnost  do zdravstvenega varstva  (UDZV) je  visoko na prednostni lestvici svetovne zdravstvene politike že od leta  1948 in vključena v agendo Zdravja za vse (Health for All – HFA), opredeljeno v listini iz Alma Ate leta 1978. UDZV je tudi tista, ki je v presečišču vseh trajnostnih razvojnih ciljev (Sustainable Development Goals – SDGs), ki so povezani z zdravjem, prinaša upanje za boljše zdravje in zaščito za najbolj revne skupine prebivalcev sveta.

Univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila kot eno izmed  temeljnih človekovih pravic. Univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva definira kot temelj za delovanje nacionalnih zdravstvenih sistemov, ki vključuje različne dimenzije dostopnosti, od ekonomske, geografske, pravočasne, informacijske, pa vse do etične ter človekovih pravic. Univerzalna dostopnost do zdravstvenega varstva omogoča posamezniku ali skupnosti uporabo kakovostnih in varnih ter pravočasno zagotovljenih zdravstvenih storitev (zdravstveno-promocijskih, preventivnih, kurativnih, rehabilitacijskih ter paliativnih), ki jih potrebuje posameznik ali skupnost, pri čemer posameznik ni izpostavljen finančnim tveganjem. Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenega varstva ali zdravstvenih storitev je glavni cilj zdravstvenih politik, in ne predstavlja le ukrepov za zadostno število izvajalcev v mreži javne zdravstvene službe, ki zagotavljajo geografsko dostopnost.

Poleg univerzalne dostopnosti, slovenski zdravstveni sistem temelji na načelu solidarnosti, kar omogoča uresničevanje pravice posameznika in skupnosti ter s tem dostop do univerzalnega zdravstvenega varstva v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razvejana mreža in organizacija javne zdravstvene službe omogoča relativno enakomerno geografsko dostopnost do zdravstvenih storitev zavarovancem v sistemu zdravstvenega varstva.

Pomemben pokazatelj zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev v sistemu zdravstvenega varstva so čakajoči  pacienti, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo.  Slednje je z vidika posameznika izjemno pomembno, ko vstopa v zdravstveni sistem, kajti  čakanje na pregled ali poseg ima lahko za posledico spremembe ne akutnih stanj v akutna, kar pa lahko resno ogrozi ali poslabša zdravje posameznika.

Obstoječe stanje bomo na ministrstvu naslovili s sistemskimi  ukrepi. Medtem ko so kratkoročni ukrepi  finančne narave in zagotavljajo financiranje večjega obsega storitev, večje dostopnosti na dolgi rok z njimi ne bomo zagotovili. Dolgoročne sistemske ukrepe za izboljšanje pravočasne dostopnosti za potrebne zdravstvene storitve načrtujemo v okviru analiz učinka financiranja zdravstvenih storitev po realizaciji, pravilnega beleženja podatkov, urejanja čakalnih vrst, urejanja stopenj nujnosti, strokovne triaže napotnic, pravil o napotovanju po stopnjah nujnosti, spreminjanja področne zakonodaje, predvsem Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.

Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu za obdobje 2023-2031

Temeljno izhodišče Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu 2022 – 2031 je zagotavljanje učinkovitega razvoja sistematičnega vodenja ter izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvu, na temeljih z dokazi podprte znanosti.

Nacionalna strategija kakovosti in varnosti poudarja kompleksnost zdravstvenega sistema in predvideva ukrepanje na vseh ravneh ter nagovarja prizadevanja za upravljanje in politiko oblikovanja nacionalnega sistema kakovosti in varnosti. Osredotočenje na pacienta/državljana in njegovo opolnomočenostjo z izboljševanjem zdravstvene pismenosti je močan vzvod za razvoj trdnega in trajnostnega sistema kakovosti in varnosti na ravni države, plačnikov, izvajalcev, izobraževalcev, raziskovalcev ter celotne družbe.

Pri oblikovanju strategije so bili upoštevani dokumenti in usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske Unije in OECD, znanstveni in strokovni dokazi, dosedanje Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu 2010-2015, Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 - 2025 »Skupaj za družbo zdravja« ter izsledki analize trenutnega stanja na področju kakovosti in varnosti v Sloveniji.

Nacionalna strategija upošteva štiri globalne cilje zdravstva:

  • izide za posameznika in populacijo,
  • stroške na posameznika in populacijo,
  • izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih.

Ti so povezani z načeli kakovosti:

  • Osredotočenost na pacienta/državljana – spoštljivost obravnave in partnerstvo.
  • Varnost – izvajanje zdravstvene dejavnosti brez preprečljivih škodljivih dogodkov.
  • Uspešnost – izvajanje zdravstvene dejavnosti podprte z dokazi.
  • Učinkovitost – preprečevanje razsipnosti opreme, materiala, časa, ljudi in denarja.
  • Pravočasnost – zmanjševanje čakanja z izogibanjem zakasnitev za paciente in osebje.
  • Enakopravnost – enak dostop do zdravstvene obravnave brez diskriminacije.

Nacionalna strategija povezuje zdravstvene in nezdravstvene politike, opredeljuje prednostne naloge in poudarja pomen na kakovost in varnost usmerjenih struktur, procesov in izidov na področju zdravja.

Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu za obdobje 2023-2031 je rezultat projekta Podpora izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti bolnikov v Sloveniji. V okviru projekta smo na Ministrstvu za zdravje za sistemsko ureditev upravljanja s kakovostjo in varnostjo v slovenskem zdravstvu sprejeli še druge ključne dokumente, ki so na voljo na strani Podpora izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti bolnikov v Sloveniji.