Skoči na vsebino

PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

Pogosta vprašanja in odgovori

Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

 

Najpogostejša vprašanja in odgovori na Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.


I. PRISPEVKI IN NADOMESTILA


1. Koliko bomo za zdravstvo plačevali po novem?
Nova ureditev prispevanja za zdravstvo v pretežnem delu za zavarovance ostaja nespremenjena.  Prispevki na delodajalski in delojemalski strani se za aktivne zavarovance ne bodo spreminjali.


Le za določene kategorije zavezancev, ki sedaj plačujejo nesorazmerno malo v primerjavi z zaposlenimi, se bo z uvedbo enotne prispevne stopnje in spremembo osnov prispevek ustrezno zvišal. Za pretežni del teh zavezancev je plačnik Republika Slovenija ali občina. 

 

V delu, ko bo po predlogu uvedeno zdravstveno nadomestilo, namesto dosedanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo približno 80 % zavezancev plačevalo manj kot do sedaj. Nekoliko več od višine dosedanje premije bodo plačevali zavezanci, ki sodijo v višje dohodkovne razrede.

 

2. Kakšna bo nova obvezna dajatev, koliko bo plačal kdo?
Zavarovane osebe se razvrstijo v razrede, če je osnova za plačilo prispevkov:
- do vključno minimalne plače znaša zdravstveno nadomestilo 20 evrov,
- višja od minimalne plače in nižja od vključno 75% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 25 evrov,
- višja od 75% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec in nižja od vključno 100 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 27 evrov,
- višja od 100% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec in nižja od vključno 200 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 29 evrov,
- višja od 200% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec in nižja od vključno 300 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 45 evrov,
- višja od 300% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec in nižja od vključno 500 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 55 evrov,
- višja od 500% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji preračunane na mesec znaša zdravstveno nadomestilo 75 evrov.

 

3. Kako se spreminjajo prispevne stopnje?
Zmanjšuje se število različnih prispevnih stopenj, in sicer bodo prispevne stopnje v skladu s predlogom zakona le 3:
• prispevek zavarovanca za zavarovanje za poškodbo in bolezen po stopnji 6,36 %,
• prispevek delodajalca za zavarovanje za poškodbo in bolezen po stopnji 6,56% in
• prispevek za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 %.  

 

4. Na kakšen odstotek od prihodka bodo izenačene osnove in zakaj bosta dve?
Zaradi pravičnejše obremenitve predlagamo uvedbo enotne prispevne stopnje in uskladitev prispevnih osnov za vse zavarovance. Nov sistem bo zaradi tega preglednejši in enostavnejši. Stopnji za delodajalce (6,56 %) in delojemalce (6,36 %) ostajata enaki, prispevna stopnja za upokojence pa se iz 5,96 % zviša na 6,56 %. Znesek plača proračun.

 

5. Koliko dodatnih sredstev je predvidenih na račun poenotenja prispevnih stopenj?
Dodatni prihodki obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova enotne prispevne stopnje znašajo okoli 73 mio € letno.

 

6. Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za socialno ogrožene?
Položaj socialno ogroženih oseb (to so osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči) se v novem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja ne spreminja. V času, ko bo oseba pridobila pravico do plačila zdravstvenega
nadomestila (ta pravica bo nadomestila pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po 29. členu ZUPJS), ki jo prizna center za socialno delo, obveznost plačila zdravstvenega nadomestila preide na državo.

 

7. Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za upokojence?
Zdravstveno nadomestilo bodo plačevali tudi upokojenci v skladu z lestvico iz zakona. Osnova za določitev zneska zdravstvenega nadomestila je letni dohodek upokojenca, ki vključuje njegove dohodke, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodke in niso oproščeni dohodnine. Za pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se šteje pokojnina, obdavčljiva v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, obrutena s koeficientom, določenim na podlagi povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki jo za potrebe izračuna pokojninske osnove na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določi minister, pristojen za finance.

 

8. Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za osebe, ki prestajajo zaporno kazen?
Zavezanci za plačilo zdravstvenega nadomestila so zavarovane osebe. V času, ko oseba na prestajanju zaporne kazni oziroma pripora, obveznost plačila zdravstvene storitve preide na državo, kot sedaj.


Država sedaj krije zdravstveno zavarovanje tudi zapornikom, gre za 1.329 oseb.

9. Kako bo s plačevanjem zdravstvenega nadomestila za otroke?
Zdravstvenega nadomestila ne plačujejo otroci (enak krog otrok, ki ima po veljavni zakonodaji 100 % storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja – otroci do 18. leta in študentje do 26. leta, če se redno šolajo ) in osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o telesno in duševno prizadetih odraslih oseb.


10. Od katerih dohodkov se bo obračunalo zdravstveno nadomestilo za samostojne podjetnike?
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček zavarovane osebe, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove.

 

11. Ali se bo nova dajatev obračunavala tudi iz prihodka popoldanskega SP, kjer se že plačujejo prispevki?
Pri razvrstitvi v dohodkovni razred se bodo upoštevali vsi dohodki posameznika skladno z zakonom o dohodnini, torej tudi dohodek iz dejavnosti, ne glede na vrsto SP.


12. Ker osnova za novo zdravstveno nadomestilo ni samo plača ampak celotna dohodninska napoved: z ali brez olajšave za otroke? Kaj je temelj novega davka?
Bruto olajšave.


13. Kaj je temelj za uvrstitev v razrede? Dohodninska napoved z ali brez olajšav za otroke?
Temelj za uvrstitev v razrede so bruto dohodki zavezanca, brez olajšav.


14. Na kakšen način bomo plačevali zdravstveno nadomestilo oz. kje in kako bodo odvajali za ta znesek?
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) bo posameznika na podlagi podatkov o bruto dohodkih uvrstil v ustrezni razred za zdravstveno nadomestilo.

 

Trenutno je predvideno, da te postopke izvršuje zgoraj navedeni davčni organ, v medresorskem usklajevanju pa bodo možne tudi druge rešitve.

 

Prebivalstvu ne želimo nalagati dodatnih administrativnih obveznosti in stroškov, zato bo verjetno najprimernejši način poravnavanja obveznosti, bodisi preko trajnih pooblastil pri banki ali izplačevalcu dohodka, za upokojence pa bo to izvrševal Zavod RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

 

15. Kolikokrat se bo določala višina zdravstvenega nadomestila?  
Z odmero FURS, enkrat letno.

 

16. Oglasil se nam je upokojenec, ki prejema okoli 800 evrov neto pokojnine mesečno. Na kakšen način in komu bo plačeval za novo dajatev? Koliko bo znašala v njegovem primeru?
Pokojnina je le eden od dohodkov, na osnovi katerega se bo upokojenec razvrstil v dohodkovni razred. Ob predpostavki, da upokojenec nima nobenega drugega dohodka, ki predstavlja osnovo za določitev letnih dohodkov, bi zdravstveno nadomestilo znašalo 25 €.

 

17. Če se bo novo obvezno nadomestilo plačevalo po odmeri davkov, iz neto plač, mar ne gre za nasprotje z zakonodajo, iz katere izhaja, da je neto pač tisto, kar ostane po plačilu vseh obveznih prispevkov in davkov?

Nadomestilo bo obvezno, dosedanje dopolnilno zavarovanje, ki se je tudi plačevalo iz neto, pa je bilo prostovoljno.

Že sedaj imamo v veljavnem zakonu za določene kategorije zavezancev kot osnovo za obvezno zavarovanje določeno bruto dohodke. V primeru zdravstvenega nadomestila pa se vzame bruto osnova kot orodje za razvrstitev v razred, nato pa se sámo nadomestilo odvede od neto zneska dohodka.

 

18. Ali to pomeni, da boste zmanjševali bruto osnovo za plačilo neto zdravstvenega nadomestila, kar pomeni, da bo s tem manj denarja v proračunu? 
Pri pripravi izhodišč se je izhajalo iz osrednjega načela, da se za določitev višine zdravstvenega nadomestila upošteva dosežene bruto dohodke posameznika v koledarskem letu, plačuje pa se iz neto dohodka. Če povemo zelo enostavno, to pomeni, da navedeno nadomestilo ne bo zniževalo davčne osnove, od katere se odmeri dohodnina, torej to tudi ne bo vplivalo na znižanje prihodkov iz tega naslova. Še vedno bo torej način plačevanja, kot je uveljavljen že danes, razlika je le v tem, da se želi z novo ureditvijo uvesti solidarnost, kar pomeni, da bodo imeli zavezanci z nižjimi dohodki nižje zdravstveno nadomestilo od dosedanje višine premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.


19. Kaj pomeni ukinitev dopolnilnega zavarovanja?
Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja se spremeni dosedanji način doplačil državljanov za odstotne deleže zdravstvenih storitev. Po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja so zdravstvene storitve zagotovljene v celoti s plačilom zdravstvenega nadomestila. Z novim sistemom pokrivanja vseh pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo državljani v pretežni meri razbremenjeni z vidika razpoložljivosti dohodka.


20. Kako bo ministrstvo za zdravje nadomestilo izpad iz tega naslova?
Z uvedbo obveznega zdravstvenega nadomestila.


21. Kako bo ukinitev izgledala v praksi? 
Z vidika državljana bo po uveljavitvi zakona, predvidoma v letu 2019, na podlagi izdane odločbe davčnega organa, zavarovanec mesečno plačal po zakonu določen znesek, ki bo odvisen od njegovega dohodkovnega položaja.

 

22. Ali želi MZ s to dajatvijo zbrati več denarja kot je bilo zbranega z dopolnilni zavarovanjem?
Z zdravstvenim nadomestilom bi nadomestili znesek, ki so ga doslej prostovoljne zdravstvene zavarovalnice pridobile iz naslova plačevanja zavarovalne premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

 

23. Ali bodo novo dajatev progresivno plačevali tudi upokojenci?
Zdravstveno nadomestilo bodo plačevali tudi upokojenci v skladu z lestvico iz zakona.

 

24. Koliko ljudem je po sedanjem Zakonu o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu država krila osnovno zdravstveno zavarovanje in koliko ljudem dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Gre za 23.000 oseb; glavnina so osebe, ki imajo to pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, npr. skrajšani delovni čas in jim država plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje za razliko pri skrajšanem delovnem času. V okviru 23.000 oseb so osebe, v okviru družbenega varstva prizadetih oseb, katerim so po zakonu krite vse pravice (obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje).

 

25. Ali se bo dohodnina v prihodnje odmerjala pred plačilom novega obveznega zdravstvenega nadomestila ali po njem. Namreč, če se bo dohodnina odmerjala pred novim obveznim nadomestilom, bo nadomestilo zniževalo plače in osnovo za dohodnino, in bo povzročilo izpad prihodkov proračuna. Za koliko, po vaši oceni? Nekateri pravijo, da od 60 do 100 mio eur letno?
Pri pripravi izhodišč se je izhajalo iz osrednjega načela, da se za določitev višine zdravstvenega nadomestila upošteva dosežene bruto dohodke posameznika v koledarskem letu, plačuje pa se iz neto dohodka. Če povemo zelo enostavno, to pomeni, da navedeno nadomestilo ne bo zniževalo davčne osnove, od katere se odmeri dohodnina, torej to tudi ne bo vplivalo na znižanje prihodkov iz tega naslova. Še vedno bo torej način plačevanja, kot je uveljavljen že danes, razlika je le v tem, da se želi z novo ureditvijo uvesti solidarnost, kar pomeni, da bodo imeli zavezanci z nižjimi dohodki nižje zdravstveno  nadomestilo od dosedanje višine premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

 

26. Kaj bo z rezervacijami za mlade iz sheme dosedanjih zavarovanj?

Veljavna dopolnilna zavarovanja so brez matematičnih rezervacij (oz. rezervacij za starost), zato te obveznosti s strani zavarovalnic ni, ostaja pa vprašanje preteklih dobičkov iz dopolnilnega zavarovanja.


27. Na kakšen način bomo za to plačevali oz. kje in kako bodo odvajali za ta znesek?
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) bo posameznika na podlagi podatkov o bruto dohodkih uvrstil v ustrezni razred za zdravstveno nadomestilo. Trenutno je predvideno, da te postopke izvršuje davčni organ, v medresorskem usklajevanju pa bodo možne tudi druge rešitve.


Prebivalstvu ne želimo nalagati dodatnih administrativnih obveznosti in stroškov, zato bo verjetno najprimernejši način poravnavanja obveznosti, bodisi preko trajnih pooblastil pri banki ali izplačevalcu dohodka, za upokojence pa bo to izvrševal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. 


II. STATUS IN PRAVICE ZAVAROVANIH OSEB


1. Kakšen obseg pravic bomo dobili za vplačila za zdravstveno zavarovanje?
Za vplačila, ki v splošnem ne bodo višja kot do sedaj, bodo imeli državljani zagotovljen obseg pravic, ki bo v celoti, brez doplačil določen v tem zakonu. 

 

2. Zanima me, če si prav interpretiram 45. člen ZZVZZ, da med pravice, ki jih bo krilo zavarovanje po novem, ne sodi drugo mnenje. Torej bo zdaj moral bolnik plačati, če bo želel pridobiti drugo mnenje?
Drugo mnenje bo še vedno pravica pacienta. Morebitne preiskave, ki jih bo moral za drugo mnenje pacient opraviti, pri čemer gre velikokrat za ponovitev že opravljenih preiskav, pa ne bodo plačane iz zavarovanja.

 

3. Ali prav razumem naslednjo določno 45. člena: "zdravstvene storitve, ki so posledice zdravljenja bolezni, ki neposredno izhaja iz opustitve obveznega cepljenja, če za opustitev cepljenja ni ugotovljenih zdravstvenih razlogov". To torej pomeni, da če bo otrok zbolel za ošpicami, ker ga starši niso želeli cepiti, bodo starši sami krili stroške zdravljenja?
Cepljenje je najboljši preventivni ukrep zoper preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, ki puščajo trajne in hude posledice. Pogosto so tudi vzrok številnim smrtnim primerom. Preprečevanje širjenja nalezljivih  bolezni ima velik narodno gospodarski učinek, zato so obvezna cepljenja brezplačna, v posameznih primerih tudi neobvezna. Torej iz vidika solidarnosti in etičnosti je razumljivo, da posamezniki, ki opuščajo cepljenja spravljajo v nevarnost svoje in tuje otroke, zato naj nosijo posledice svojih odločitev.

 

4. Zakaj uvajate časovno omejen bolniški stalež?
Predlagani koncept določitve maksimalnega trajanja zdravniškega nadomestila je potrebno gledati večplastno. Prvič, takšne sisteme (časovna omejitev trajanja nadomestila) pozna veliko evropskoh držav, drugič, koncept, kot je predlagan pomeni povezavo med dvema sistemoma (zdravstvenim in socialnim). Kar pomeni, da posameznik, pri katerem bo preseženo obdobje trajanja nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni, preide v sfero sociale oziroma se upokoji, tj. oseba ne ostane brez ustreznega statusa in denarnega nadomestila.

 

5. Katere kategorije zavarovancev ukinja predlog ZZVZZ in zakaj?
Predlaga se ukinitev naslednjih kategorij zavarovancev:
• Vrhunski športnik (veljavna 8. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ)
Za vrhunske športnike je država poskrbela s posebnimi zaposlitvami in uživajo enake pravice kot ostali zaposleni. Glede na navedeno se predlaga ukinitev zavarovalne podlage, po kateri sta trenutno zavarovani le 2 osebi, ki bi se zavarovali kot osebi, ki si sami plačujeta prispevek (trenutno prispevek 23,18 eur), če ne bi izpolnjevali pogoje za drugo podlago zavarovanja.
Vrhunski športnik je bil kot podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi že ukinjen s 1.1.2013 z ZPIZ-2, v zavarovanju za primer brezposelnosti in starševsko varstvo pa zanje ni določna posebna podlaga  zavarovanja.   
• Osebe s stalnim prebivališčem v RS, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki med bivanjem v Republiki Sloveniji ne morejo uporabljati pravic iz tega naslova (12. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ)
Po veljavni ureditvi se lahko oseba za čas bivanja (dejansko gre za čas »počitnic, dopusta«) v RS obvezno zavaruje in koristi zdravstvene storitve glede na potrebe. Ko zaključi z bivanjem v RS, se odjavi iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon ne določa bolj konkretnih opredelitev pogojev, ki bi opredeljevali dan nastopa in prenehanja zavarovanja, zato se to dejstvo ugotavlja z izjavo. Če ta oseba nima potreb po zdravstvenih storitvah, se ne vključi v obvezno zavarovanje, zato govorimo, da gre v teh dejansko za prostovoljno obliko zavarovanja.
V to kategorijo sodijo vse osebe, ki so obvezno zavarovane v državah, ki ne sodijo v EU, EGP, Švico in države, s katerimi ima RS sklenjene meddržavni sporazum. Trenutno so po tej podlagi zavarovane 3 osebe.
• Družinski član osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki imajo stalno prebivališče v RS in niso zavarovani kot družinski člani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja (13. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ)
Družinski član osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, ki ima stalno prebivališče v RS in ni zavarovan kot družinski člani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, se mora obvezno zavarovati kot zavarovanec in plačevati prispevek 126,00 eur na mesec.
Veljavni ZZVZZ s tem ustvarja neenako obravnavo družinskega člana, katerega nosilec je zavarovan v RS, po katerem bi se njegov družinski član lahko zavaroval brez obveznosti plačila prispevka (družinski član zakonec), kot oseba s stalnim prebivališčem v RS (prispevek v višini 23, 18 eur na mesec) oziroma pridobil pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če bi izkazal, da je socialno ogrožen. Ker za takšno razlikovanje pravnega položaja družinskega člana, ki ima nosilca zavarovanja zavarovanega v tujini oziroma v Sloveniji ni utemeljenega razloga, se predlaga črtanje te določbe. Po tej podlagi trenutno ni zavarovanih oseb.

 

6. Kako se spreminja zavarovanje po sorodnikih?
Po veljavni ureditvi se kot družinski član lahko obvezno zavarujejo otroci, zakonci, zunajzakonski partnerji in starši. V novi ureditvi se predlagajo naslednje spremembe:

• Zavarovanje otroka kot družinskega člana
Splošni pogoji za zavarovanje ostanejo nespremenjeni: otrok se zavaruje kot družinski član otrok do 18 leta starosti brez pogoja šolanja, od 18 leta dalje pa, če se šola, a najdlje do zaključka programa druge bolonjske stopnje ali programa enovitega bolonjskega študija, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Širi se krog nosilcev zavarovanj, po katerih se otroci lahko zavarujejo in sicer poleg staršev, partnerjev staršev, skrbnikov in določenih družinskih članov (brat, sestra, stari starši) se otroci lahko kot družinski člani zavarujejo tudi prek rejnika, katerim so dodeljeni v rejništvo.

 

Poleg zavarovanja otrok kot družinskih članov se dopolnjuje ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja otrok na podlagi samostojne zavarovalne podlage. Veljavna ureditev določa, da se lahko v obvezno zdravstveno zavarovanje vključijo le otroci do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo za njih oziroma ker starši ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje. Gre za otroke brez staršev oziroma otroke, kateri starši se izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Te otroke v obvezno zdravstveno zavarovanje vključi občina in zanje plačuje prispevek.


Praksa je pokazala, da navedena določba ne omogoča vsem otrokom enakega dostopa in obsega obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj iz veljavne ureditve izpadejo naslednje kategorije otrok:
• otroci starejši od 18 let, ki se šolajo in ne morejo biti zavarovani kot družinski člani,
• otroci mlajši od 18 let, ki se ne šolajo,
• otroci, ki bi lahko bili zavarovani kot družinski član, vendar si njihovi starši ne uredijo ali pravočasno ne uredijo obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Ker so po veljavni ureditvi otroci v neenakem položaju se v novi ureditvi izenačijo pogoji za zavarovanje kot so določeni za zavarovanje družinskega člana otroka (do 18. leta brez pogoja šolanja, nad 18 do 26. leta pa pogoj šolanja, prebivanje) in dodatno se omogoči zavarovanje otrok, ki niso zavarovani kot družinski član otrok.

 

Zavarovanje bo v novi ureditvi brez plačila prispevka (po veljavni ureditvi plačuje prispevek občina), zavezanec za prijavo pa bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (po veljavni ureditvi občina).

• Zavarovanje partnerja kot družinskega člana
Ohrani se družinski član zakonec in zunajzakonski partner, krog pa se razširi s partnerjem iz partnerske zveze in partnerjem iz nesklenjene partnerske zveze.

Navedeni družinski člani se lahko obvezno zdravstveno zavarujejo, če imajo prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji, niso sami zavarovanci in izpolnjujejo enega od naštetih pogojev:
• varuje in vzgaja otroka do vstopa v prvi razred osnovne šole,
• varuje in vzgaja otroka, ki postane nezmožen za delo do dopolnjenega 18. leta starosti ali do konca rednega šolanja, dokler traja takšna nezmožnost,
• je vpisan v evidenco brezposelnih oseb ali
• je nezmožen za delo.
S predlagano ureditvijo zavarovanja družinskih članov zakoncev se določa pravičnejša izravnava načela solidarnosti in posameznika vzpodbuja k večji ekonomski samostojnosti.
• Ukinitev zdravstvenega zavarovanja staršev kot družinskih članov.


Veljavna ureditev določa, da so starši lahko zavarovani kot družinski član, če so popolnoma nezmožni za delo, živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter za preživljanje nimajo dovolj lastnih sredstev. Zavarovanje staršev kot družinskih članov z vidika načela solidarnosti ni več ustrezna oblika zavarovanja glede na možnost uveljavitve trajne denarne socialne pomoči ali pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je podlaga za samostojno zavarovanje. Ureditev kot družinski član starš po novi ureditvi pa tako ne bi bila več mogoča.


Osebe, ki so danes obvezno zavarovane kot družinski član starš (približno 50), pa bodo ohranile zavarovanje do izteka pogojev za zavarovanje. 

 

7. Kaj spremembe pri zavarovancih pomenijo za kmete?
Po veljavni ureditvi ločimo tri kategorije kmetov, ki se vključujejo v obvezno zdravstveno zavarovanje:
• kmetje, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani,
• kmetje, ki so prostovoljno in invalidsko zavarovani in imajo možnost izbire obsega pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju,
• kmetje, ki so le obvezno zdravstveno zavarovani (to zavarovanje ne vključuje zavarovanja za pravico do nadomestila plače).

Veljavni sistem urejanja zavarovanja je izredno zapleten, saj so pogoji za zavarovanje za posamezne kategorije kmetov različni, prav tako obseg pravic, stopnje in osnove za plačilo prispevkov, za kar ni utemeljenega razloga. Kmetje, ki imajo možnost izbire zavarovanja za ožji ali širši obseg, lahko nemoteno prehajajo iz ožjega v širši obseg in s tem posledično koristijo pravico do nadomestila plače brez pogoja karenčne dobe. Za kmete, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani so pogoji za zavarovanje in osnove za plačilo prispevkov določeni v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, za kmete, ki so le zdravstveno zavarovani pa v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Posebnost kmetov kot aktivne kategorije zavarovancev je, da v veljavni ureditvi plačujejo le prispevek zavarovanca in prispevek za poškodbo pri delu, ne pa tudi prispevka delodajalca.

 

V novi ureditvi je določena izenačitev položaja kmeta v obveznem zdravstvenem zavarovanju tako glede pogojev za vstop v zavarovanje, obsega pravic in obveznosti plačila prispevkov. V obvezno zdravstveno zavarovanje bi se vključili le tisti kmetje, ki so hkrati pokojninsko in invalidsko zavarovani (obvezno ali prostovoljno) in sicer za vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno s pravico do nadomestila plače). Za kmete se enako kot za ostale kategorije zavarovancev določi enotna prispevna stopnja, to je prispevek zavarovanca v višini 6.36%, prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen 0,53% in nov prispevek delodajalca 6,56% katerega pa bi enako kot v pokojninskem in invalidskem zavarovanju v imenu kmeta preko transfera v ZZZS plačevala RS. 


Z ureditvijo, da so vsi kmetje tudi pokojninsko in invalidsko zavarovani, se spodbuja tudi ekonomska neodvisnost kmetov za obdobje, ko ne bodo mogli delati (razlog invalidnost, starost).


Z ukinitvijo le obveznega zdravstvenega zavarovanja bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovancem pojasnil, da se lahko prostovoljno vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter s tem ohranijo zdravstveno zavarovanje kot kmet. Če se kmet ne bo želel vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se bo lahko obvezno zavaroval kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek ali po drugi podlagi za katero izpolnjuje pogoje.


III. STATUS ZZZS

 

1. Kako komentirate očitke, da želite tri zavarovalnice, ki delujejo na trgu, nadomestiti z državnim monopolistom?
Težko govorimo, da si tri zavarovalnice, ki na trgu ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, konkurirajo, saj niso kupec zdravstvenih storitev, temveč se na ta način le zagotavlja kritje do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Premije so z minimalnimi odstopanji enake, izvajalci in cene pa vnaprej postavljene in znane.


ZZZS bo imel vlogo izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zakonsko določene zdravstvene pravice, torej plačilo iste storitve z enega mesta.


ZZZS bo moral delovati v javnem interesu kot javni zavod, ki mu država z zakonom določa vlogo  izvajalca obveznega zdravstvenega zavarovanja. in mora delovati v javnem interesu pri zbiranju in razdeljevanju sredstev zaradi zagotavljanja dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev.


IV. OSTALO


1. Ali bodo zaradi predloga ZZVZZ krajše čakalne vrste in kakšna bo kakovost rešitev?
Zakonski predlogi bodo pomembno vplivali na skrajšanje čakalnih vrst, ker s spremembami na področju financiranja zagotavljamo dolgoročno stabilnejši zdravstveni sistem. Z zagotovitvijo razpršenosti virov vnašamo proticikličnost in večjo stabilnost zdravstvenih virov, s tem pa zagotavljamo boljšo dostopnost državljanom do zdravstvenih storitev glede na zdravstvene potrebe. S celovitostjo vseh rešitev tako v ZZVZZ in v drugih predlaganih zdravstvenih zakonih bo kakovost rešitev kompleksnejša in bo zagotavljala boljšo organizacijo zdravstvene službe, večjo procesno povezanost in kakovost zdravstvenih storitev.


2. Koliko denarja bo šlo za zdravstvo iz proračuna in katere obveznosti za zdravstvo se prenašajo na proračun?
Učinki predlaganih sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja na proračun RS so ocenjeni v višini okoli 266 milijonov evrov.
Gre za učinke iz naslova:
- uvedbe enotne prispevne stopnje,
- sprememb osnov,
- proračunskega transfera za obveznosti, ki ne predstavljajo zakonsko opredeljenih zdravstvenih pravic in niso predmet zdravstvenega zavarovanja,
- uvedbe prispevka na pasivne dohodke,
- proračunskega transfera za oprostitve plačevanja prispevka za invalidska podjetja in
- za učinke iz naslova omejitve trajanja pravice do namestila plače.


3. Kot enega od proticikličnih finančnih ukrepov ministrstvo vidi tudi "ukinitev oprostitve invalidskim podjetjem in prenos na proračun"? Kaj natančno je s tem mišljeno? Za ukinitev katere oprostitve gre?
Glede oprostitve plačevanja prispevkov za invalidska podjetja gre za spremembo dosedanje ureditve, ko zdravstveni prispevki za invalidska podjetja niso bili plačni; ta oprostitev je v predlogu ukinjena, privzemamo enako ureditev, kot velja za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plačilo zdravstvenih prispevkov prevzame proračun RS.


4. Kakšni so predlogi za boljše vodenje in upravljanje zavodov?
Cilj načrtovanih sprememb na področju upravljanja in vodenja je učinkovitejše vodenje in upravljanje v zdravstvenem sistemu zaradi optimalnejše uporabe razpoložljivih virov pri zagotavljanju dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev. Ključne spremembe so predvidene pri določitvi pristojnosti ustanovitelja, nadzornih svetov in direktorjev oziroma uprav, kjer želimo jasneje razmejiti naloge in odgovornosti ter preprečiti podvajanje pristojnosti ustanovitelja in svetov zavodov.


Organi upravljanja (sveti zavodov) bi se preoblikovali v nadzorne svete. Direktorji oziroma uprave bodo ob večji samostojnosti prevzeli odgovornost za izvajanje poslovne politike, za doseganje ciljev in poslovno uspešnost. Predlagamo spremembo statusnih oblik javnih zavodov v smeri avtonomnejšega javnega zavoda, preglednejšo določitev pristojnosti med ustanoviteljem in organi zavodov. Predvidevamo tudi oblike povezovanja in združevanja izvajalcev, zaradi cilja večje procesne povezanosti in učinkovitosti. Ocenjujemo, da bodo na ta način organi javnih zdravstvenih zavodov pridobili ustreznejša orodja na področju upravljanja in vodenja, vključno s vzpodbudami za doseganje ciljev, obenem pa tudi odgovornost za doseganje kazalnikov kakovosti in poslovne uspešnosti.


Zdravstveni zavodi se glede pridobivanja finančnih virov in načina izvajanja programov v veliki meri razlikujejo od vrste drugih javnih zavodov (pridobivajo prihodke za izvajanje programov zdravstvenih storitev na podlagi sklenjenih pogodb s financerji, ne pridobivajo proračunskih sredstev in višina prihodkov mora temeljiti na izstavitvi računov za opravljene storitve), kar je pomemben razlog, da se področje upravljanja in vodenja uredi v področnem zakonu. Menimo, da je sodobna zakonska ureditev upravljanja in vodenja v zdravstvenih zavodih nujni sestavni del zdravstvene reforme.


5. Če ZZZS neke storitve ne plača, ali ni bolje, da jo pacient dobi pri zasebniku kot da je sploh ne dobi? In če so čakalne dobe v javnem sektorju predolge, zakaj si ne bi pacient storitve plačal sam?


Z novelo ZZdej se zasebne zdravstvene dejavnosti oziroma samoplačniški zdravstvenih storitev, ne omejuje.

 

6. Kako bo urejen sistem dolgotrajne oskrbe?
Cilj nove ureditve sistema dolgotrajne oskrbe je vzpostaviti celovit sistem pomoči osebam, ki so dolgotrajno ali trajno nesamostojne pri opravljanju temeljnih dnevnih in podpornih aktivnosti ter posledično tudi pri socialnem vključevanju. Z novo ureditvijo načrtujemo uvesti enotno ocenjevanje potreb in upravičenosti, okrepiti storitve na domu, tako zdravstvene kot socialne, pa tudi koordinacijo izvajanja le teh, spodbujati razvoj integrirane mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe in vključevanje neformalnih oskrbovalcev ter prostovoljcev v sistem. Na ta način bomo sredstva namenjena za dolgotrajno oskrbo bolj učinkovito porabili. Za dolgoročno upočasnitev hitre rasti javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo in tudi za zdravstveno varstvo, pa bo treba zagotoviti tudi učinkovitejšo preventivo, zgodnjo rehabilitacijo, ustrezno prilagajanje bivalnega okolja starejšim in učinkovito uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Eden od ključnih ciljev nove ureditve je med drugim tudi umiritev hitrega povečevanja neposrednih izdatkov gospodinjstev za dolgotrajno oskrbo ter tako zmanjšati pritisk na družino in posameznika, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo.  Ob pripravi sprememb financiranja bo nujno upoštevati, da se v Sloveniji kar 48 % vseh javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), zato sprememb financiranja ni mogoče uveljaviti brez povezave z zdravstveno reformo. Zdravstvene storitve dolgotrajne oskrbe bodo tudi v bodoče predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja in se bodo financirale iz sredstev ZZZS, medtem ko bodo predmet košarice storitev dolgotrajne oskrbe storitve osebne oskrbe in storitve podporne oskrbe. 


Dodatne informacije o Predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (.word)