Skoči na vsebino

IZBOLJŠANJE SISTEMA NUJNE MEDICINSKE POMOČI

 

Služba nujne medinske pomoči je danes organizirana v vseh večjih krajih po državi, in sicer na sprejemnih oddelkih bolnišnic, 64 zdravstvenih domovih in postajah, poleg tega pa na terenu deluje tudi 35 dodatnih ekip nujnih reševalnih vozil in 3 ekipe z reševalcem motoristom.

 

Predbolnišnični del sistema (zdravstveni domovi in postaje) nujne medinske pomoči v enem letu na nujnih intervencijah na terenu oskrbi okrog 33.000 oseb in oživlja okrog 800 oseb.

Pravilnik o sužbi nujne medicinske pomoči

V Uradnem listu, st. 81/15 je bil dne 30. 10. 2015 objavljen Pravilnik o službi nujne medicinske pomoci, ki je vstopil v veljavo dne 14. 11. 2015.

Odgovori na pogosta vprašanja

Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je pripravilo predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: predlog Pravilnika), ki ga je dne 22. 4. 2015 posredovalo v enomesečno javno razpravo.

 

V okviru javne razprave je ministrstvo prejelo več kot 180 dokumentov s predlogi, pripombami in vprašanji posameznikov in organizacij. Za ponavljajoča se vprašanja v času javne razprave predloga Pravilnika, smo na ministrstvu pripravili  skupne odgovore:


1. Zakaj predlog Pravilnika  ne ureja tudi področje helikopterske nujne medicinske pomoči?

Helikopterska nujna medicinska pomoč je že urejena v ločenem Pravilniku o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 127/06).

 

2. Zakaj predlog Pravilnik  ne ureja področja pediatrične nujne medicinske pomoči?

Pediatrično nujno medicinsko pomoč bo ministrstvo organizacijsko urejalo posebej. Predlog Pravilnika tudi sicer ne ločuje posameznih starostnih skupin prebivalcev, pač pa je ključni kriterij za obravnavo zdravstveno stanje pacienta in s tem nujnost obravnave v sistemu nujne medicinske pomoči.

 

3. Kakšna je pravna podlaga za večje pristojnosti diplomiranih zdravstvenikov in zdravstvenih reševalcev, kot je ta določena v Prilogi 3 predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči?

Kompetence oziroma pristojnosti diplomiranih zdravstvenikov in zdravstvenih reševalcev na zakonski ravni niso posebej opredeljene. Trenutno so pristojnosti opredeljene v Odredbi o seznamu poklicev zdravstvenih delavcev (Uradni list RS, št. 4/14; v nadaljnjem besedilu: Odredba). Predlog Pravilnika, za področje nujne medicinske pomoči, dopolnjuje citirano Odredbo v delu kompetenc diplomiranih zdravstvenikov in zdravstvenih reševalcev.

 

4. Zakaj je v predlogu Pravilnika  določena različna raven znanja za diplomirane zdravstvenike v urgentnih centrih v primerjavi z diplomiranimi zdravstveniki v ostalih enotah nujne medicinske pomoči?

Razlikovanje o zahtevani ravni usposobljenosti diplomiranih zdravstvenikov je upravičeno, saj diplomirani zdravstveniki iz urgentnega centra niso aktivirani v primeru intervencij in ne odhajajo na teren. Diplomirani zdravstveniki v mobilnih enotah in satelitih urgentnih centrov morajo osvojiti dodaten nabor specialnih znanj, saj nujno medicinsko pomoč zagotavljajo tudi na terenu.

 

5. Zakaj definicija sprejemljivega dostopnega časa razlikuje med urbanim in ruralnim območjem?

Sprejemljiv dostopni čas je bil v predlogu Pravilnika določen kot kazalnik kakovosti, katerega spremljanje in analiza bi omogočila potrebne korekcije pri organizaciji nujne medicinske pomoči. Kazalnik kakovosti nujno potrebujemo; sedaj veljavni pravilnik ga sploh nima. Zaradi večjega števila pripomb, za katere vendarle menimo, da so posledica nerazumevanja tega kazalnika kakovosti, bo v predlogu Pravilnika določena bolj jasna definicija sprejemljivega dostopnega časa.

 

6. Zakaj je urgentni center odgovoren in pristojen za organizacijo službe nujne medicinske pomoči na svojem območju?

Nov koncept zagotavljanja nujne medicinske pomoči temelji na enotnem in celovitem sistemu v katerem ne obstaja več omejevanje na lokalna območja. Vzpostavljena bo široka mreža nujnih reševalnih vozil in reanimobilov, ki jih bo usmerjala dispečerska služba zdravstva. Na kraj dogodka bo tako odposlana najbližja mobilna enota nujne medicinske pomoči, ne glede na to, kateri občini "pripada".

Zaradi enotnega izvajanja službe nujne medicinske pomoči morajo biti  sateliti urgentnih centrov organizacijsko in strokovno vezani na urgentne centre. Sateliti urgentnih centrov so del zdravstvenih domov, lastništvo opreme, prevoznih sredstev in prostorov pa se ne spreminja. Urgentni center je odgovoren za organizacijo nemotenega in strokovnega dela službe nujne medicinske pomoči na svojem območju.

Podrobno delovanje urgentnih centrov bo določala Enotna metodologija organizacije urgentnih centrov.

 

7. Zakaj v mobilni enoti nujnega reševalnega vozila ni zdravnika?

Predlog Pravilnika ne bo spreminjal sestave ekip nujne medicinske pomoči. Zdravnik na terenu zato ostaja po celotni Sloveniji, vendar ne bo aktiviran, kadar to ne bo nujno potrebno. Odločitev o najprimernejši ekipi za izvoz bo sprejel zdravstveni dispečer na podlagi analize klica in ocene konkretne situacije v skladu z algoritmom slovenskega dispečerskega indeksa.

Sestava ekipe in opreme v reanimobilu in nujnemu reševalnemu vozilu sta različni, saj sledita namenu, ki ga ima posamezna ekipa v sistemu nujne medicinske pomoči. Primarna naloga  enote nujnega reševalnega vozila je namreč samostojna oskrba pacienta in izvedba nujnega reševalnega prevoza v manj zahtevnih primerih. V primeru, da pa je enota nujnega reševalnega vozila bližje dogodku nesreče (in ne gre za manj zahteven primer) bo slednja izvedla začetni pristop in začetno oskrbo pacienta, in sicer vse do prihoda mobilne enote reanimobila.

 

8. Ali je predvideno prehodno obdobje v zvezi z usposabljanjem zdravstvenih delavcev, ki se vključujejo v službo nujne medicinske pomoči?

Predlog Pravilnika bo izrecno določal, da lahko zdravstveni delavec neposredno pristopi k preizkusu znanja in usposobljenosti, v kolikor je že ustrezno usposobljen za delo v službi nujne medicinske pomoči. Udeležba na izobraževalnih tečajih zato ne bo potrebna za vse zdravstvene delavce. Zahtevano znanje in usposobljenost za izvajanje službe nujne medicinske pomoči določa Priloga 3 predloga Pravilnika.

Zdravnikom specialistom urgentne medicine ni potrebno ponovno dokazovati poznavanje vsebin s področja nujne medicinske pomoči, kot to določata Prilogi 3 in 4 predloga Pravilnika, saj so ta znanja in veščine že opredeljene v programu specializacije iz urgentne medicine.

 

9. Kdo mora zagotoviti finančna sredstva za usposabljanje?

Za financiranje usposabljanja zaposlenih je zadolžen delodajalec. Financiranje usposabljanja zdravstvenih delavcev je vključeno v vrednotenje programa nujne medicinske pomoči.

 

10. Kakšna je vloga prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči?

Ministrstvo želi na sistemski način urediti vlogo prvih posredovalcev, ki že sedaj na prostovoljni bazi nudijo temeljne postopke oživljanja v primeru srčnega zastoja. Predlog Pravilnika vključitev  prvih posredovalcev ne določa kot obvezno, ampak je njihovo vključevanje v sistem nujne medicinske pomoči, tako kot sedaj, izključno prostovoljno.

Prvi posredovalci ne nadomeščajo prisotnosti zdravstvenih delavcev na terenu, ampak predstavljajo dopolnitev sistema nujne medicinske pomoči.

Predlog Pravilnika določa potrebna znanja, ki jih mora pridobiti vsak, ki želi biti kot prvi posredovalec vključen v sistem nujne medicinske pomoči. Različne kategorije prvih posredovalcev niso predvidene.

 

11. Kdo financira in organizira usposabljanje prvih posredovalcev?

Financiranje usposabljanja prvih posredovalcev ostaja v domeni lokalne skupnosti. Predlog Pravilnika ne izključuje nobenih izvajalcev izobraževanj, določa pa, da se urgentni center ali satelit urgentnega centra, Uprava RS za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost dogovorijo o izvajalcu usposabljanja prvih posredovalcev.

 

12. Kdo je odgovoren za vzdrževanje naprav AED?

Finančna sredstva za vzdrževanje naprav AED je dolžan zagotoviti lastnik naprave.

 

13. Na kakšen način bo organizirano neprekinjeno zdravstveno varstvo?

Predlog Pravilnika ne bo posegal na to področje. Do nadaljnjega bodo dežurne ambulante na obstoječih lokacijah delovale tako, kot so do sedaj.

 

14. Ali bodo zdravstveno varstvo na prireditvah lahko zagotavljali tudi zasebniki?

Izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah ne bo omejeno zgolj na javne zdravstvene zavode ampak tudi druge pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in ustrezno usposobljene kadre ter primerno opremljeno vozilo za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah, glede na vrsto prireditve in zahtevan obseg zdravstvenega varstva.

Nadzor nad ustreznostjo zagotavljanja zdravstvenega varstva na prireditvah bo opravljal že vzpostavljen sistem nadzornih organov.

 

15. Kdaj bo sprejet Pravilnik o dispečerski službi zdravstva, ki je bistven tudi za izvajanje službe nujne medicinske pomoči?

Delovanje dispečerske službe zdravstva bo urejeno v posebnem pravilniku iz razloga, ker gre za zaokroženo vsebinsko celoto, ki je ni možno umestiti v predlog Pravilnika. Predlog Pravilnika glede sistema urejanja tovrstne materije povzema ureditev že sedaj veljavnega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/08, 118/08 – popr., 31/10 in 94/10). Slednji namreč že sedaj, glede ureditve službe dispečerstva, napotuje na poseben pravilnik. Sprejetje pravilnika, ki bo uredil delovanje dispečerske službe zdravstva je predvideno do konca leta 2015.

 

16. Ali je možna vzpostavitev enotne telefonske številke za potrebe zdravstva?

Enotne telefonske številke za potrebe zdravstvenega sistema iz tehničnih in finančnih razlogov ni možno vzpostaviti.

 

17. Na podlagi katerih kriterijev se imenuje nadzorna komisija, ki opravlja nadzor nad delovanjem služb nujne medicinske pomoči?

Nadzorna komisija za posamezen nadzor nad delovanjem služb nujne medicinske pomoči bo, tako kot že sedaj, sestavljena iz članov, ki jih imenuje minister. Sestava nadzorne komisije je odvisna od vsebine nadzora, zato ni smiselno navesti podrobne kriterije za imenovanje članov.

 

18. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v nadzoru mora nadzorovanec poravnati stroške nadzora. Ali se ne bo potem iskalo najmanjše nepravilnosti samo zato, da bi stroške poravnal nadzorovanec?

Namen nadzora je preveriti organiziranost in delovanje službe nujne medicinske pomoči, usposobljenost članov ekip nujne medicinske pomoči in ustreznost opreme v enoti nujne medicinske pomoči. Nadzor tako sledi cilju preverjanja strokovnosti in kakovosti izvajanja službe nujne medicinske pomoči, izpostavljanju dobrih praks, ugotavljanju nepravilnosti ter določanju ukrepov za odpravo morebitnih nepravilnosti. Namen sankcij je, da nadzorovanec z vso resnostjo pristopi k reševanju nepravilnosti. Predlog Pravilnika povzema že veljavno področno zakonodajo, ki nadzorovancu, v kolikor so bile ugotovljene nepravilnosti, nalaga plačilo nadzora.

Na podlagi prejetih predlogov bo predlog Pravilnika določal širši krog možnih pobudnikov nadzora.

 

19. V katerih primerih se lahko iz državnega proračuna financira ali sofinancira izobraževanje, usposabljanje, raziskovalne, projektne in druge naloge?

Predlog Pravilnika določa, da lahko državni proračun financira ali sofinancira izobraževanje, usposabljanje, raziskovalne, projektne in druge naloge, ki so potrebne za razvijanje sistema nujne medicinske pomoči in za katere se izkaže, da so v javnem interesu.

 

20. Kdo določa, v katerem primeru se iz državnega proračuna financira ali sofinancira izobraževanje, usposabljanje, raziskovalne, projektne in druge naloge?

O predlogu za financiranje oziroma sofinanciranje navedenih dejavnosti odloča ministrstvo na podlagi veljavne zakonodaje, utemeljitev predlagatelja ter razpoložljivih finančnih sredstev.

 

21. Kdaj bo vzpostavljen nov sistem nujne medicinske pomoči?

Ministrstvo načrtuje daljše prehodno obdobje od  predvidenega. Prehodno obdobje bo do leta 2019, ko bo nov sistem nujne medicinske pomoči z vsemi gradniki v polni meri zaživel. Spremembe se bodo uvajale postopoma, po opravljenih analizah:
- podatkov, pridobljenih z delovanjem dispečerske službe zdravstva,
- rednih in izrednih nadzorov na področju nujne medicinske pomoči in
- obremenitev v času izvajanja dežurne službe.

Te analize bodo omogočale tudi morebitne modifikacije mreže izvajalcev službe nujne medicinske pomoči.

 

 

Zakaj je nadgradnja sistema nujna?

Nikjer v Evropski uniji nujne medicinske pomoči ne izvajajo družinski zdravniki ob svojem rednem delu

Ker zdravnik sočasno dela v svoji ambulanti, je njegov odzivni čas daljši, saj mora pred odhodom na nujno intervencijo zaključiti pogovor s svojim pacientom, včasih celo prositi vse paciente, da zapustijo čakalnico oz. zdravstveni dom, ki ga ekipa pred odhodom na intervencijo še zaklene. To pomeni dolg odzivni čas in pacienti neredko naletijo na zaprta vrata ZD.

 

Zaradi obremenjenosti se zdravnik lahko napačno odloči o vrsti intervencije in pošlje na teren napačno ekipo.

 

Pred družinskega zdravnika se hkrati postavlja izziv spremljanja področja urgentne medicine, ki se zelo hitro razvija. 

 

Nujna je ločitev nujne medinske pomoči in neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki ga izvajajo družinski zdravniki. 
 

Neučinkovita izraba kadrovskih in materialnih virov

Za vse terenske intervencije nujne medinske pomoči ne potrebujemo ekipe z zdravnikom. To pomeni, da trenutna ureditev na nacionalnem nivoju pomeni neučinkovito izrabo virov. Tako v tujini kot pričakovano tudi pri nas bo izvoz ekipe z zdravnikom potreben le v dobri tretjini primerov.

 

Razdrobljeno vodenje, upravljanje in nabava v sistemu nujne medinske pomoči vodi v slabšo stroškovno učinkovitost. V sedanjem sistemu je upravljanje sistema nujne medinske pomoči prepuščeno 64 enotam različnih velikosti, ki se iz vidika zdravstvenih zavodov z nujne medinske pomoči ukvarjajo le kot z dodatno dejavnostjo. Zaradi razdrobljenosti ni možno dosegati sinergij pri nabavah, vlaganju, izobraževanju kar vodi v manj učinkovito izrabo davkoplačevalskega denarja. 

 

 

Bolniki in poškodovanci po Sloveniji niso deležni enako kvalitetne oskrbe

Soočamo se z neenakovrednim vlaganjem v opremo in kadre, ki sodijo v domeno lokalnega upravljanja. To vodi v različne nivoje usposobljenosti, pripravljenosti, opremljenosti in zmožnosti ekip nujne medinske pomoči.  Nenamensko trošenje denarja, namenjenega za nujne medinske pomoči, je prepogosto. Zaradi prekrivanja konceptov in zakonskih določil, je velikokrat zaznati nenamensko porabo denarja iz sredstev, namenjenih izključno nujne medinske pomoči. Zaradi naštetih slabosti sistema prihaja do nezaželenih, celo usodnih primerov.

 

Na opisane pomanjkljivosti sistema nujne medinske pomoči že nekaj časa opozarjajo strokovnjaki s področja nujne medinske pomoči in družinski zdravniki, ki hkrati delajo v svoji ambulanti družinske medicine in v sistemu nujne medinske pomoči. Našteto je osnovni razlog, da se sistem nujne medinske pomoči optimizira in nadgradi. 
 

 

  

 

Rešitve za boljšanje sistema nujne medicinske pomoči

Osnova nadgradnje sistema nujne medicinske pomoči je široka mreža nujnih reševalnih vozil s kratkim dostopnim časom, ki jo navzdol dopolnjuje sistem prvih posredovalcev kot najširša baza oseb, ki nudijo usposobljeno prvo pomoč poškodovancem. Mrežo nujnih reševalnih vozil krepi mreža reanimobilov z zdravnikom. Vse mobilne enote se povezujejo v satelitske urgentne centre v večjih zdravstvenih domovih in v urgentne centre v bolnišnicah. Delovanje vseh enot koordinira enoten dispečerski sistem zdravstva. Na ta način je vzpostavljena hierarhija enot. Urgentni centri so odgovorni nosilci stroke in organizacije sistema na svojem področju. S tem bomo dosegli enotnost v strokovnosti, organiziranosti, opremljenosti in delovanju na področju celotne države.

 

 

Specialisti urgentne medicine naj prevzamejo urgentne paciente

Danes imamo v Sloveniji 33 specialistov urgentne medicine, poleg tega bo 15 izkušenih zdravnikov, ki delajo v predbolnišničnih enotah zaključilo specializacijo v manj kot enem letu. Specializacijo že opravlja tudi 41 specializantov, s specializacijo pa začenja še 20 novih. Skupaj bomo torej v kratkem času imeli preko 100 specialistov urgentne medicine. Zato je prav, da v bodoče urgentne paciente prevzamejo specialisti urgentne medicine, pacient v ambulanti družinske medicine pa si zasluži osebnega zdravnika, ki bo zanj imel čas in ga ne bo odslovil zaradi istočasnega izvajanja nujne medicinske pomoči.

 

 

Izgradnja urgentnih centrov

Do konca leta 2015 bomo imeli zgrajenih 10 urgentnih centrov, ki so namenjeni oskrbi urgentnih pacientov. Vsi urgentni centri imajo šest osnovnih delovnih enot, od triaže in administrativnega sprejema, enote za obravnavo bolezni, poškodb, enote za hitre preglede, opazovalnico in mobilne enote. Metodologija dela in organizacije je v vseh enotna. Zasnova centrov omogoča hitro prepoznavo bolnikov in poškodovancev, ki prej potrebujejo pomoč (triaža), ter celostno obravnavo bolnikov na enem mestu, z vso potrebno in najpogosteje uporabljeno diagnostiko, brez nepotrebnega navzkrižnega napotovanja bolnikov in podvajanja dela ter stroškov. Urgentvni centri morajo služiti predvsem kot enotna vrata v sistem bolnišnične urgence, brez napotovanja bolnikov od enega do drugega, domnevno “bolj primernega” specialista.

 

 

Sateliti urgentnih centrov za zagotavljanje večje dostopnosti

18 satelitskih urgentnih centrov bo izrazito izboljšalo trenutno dostopnost nujne medicinske pomoči po Sloveniji. Sateliti so manjše enote, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih, manjši prostor za opazovanje, prenosni ultrazvok, obposteljni laboratorij za osnovno diagnostiko, ter možnost nujne izdaje vsaj osnovnih zdravil.

 

 

Hitrejši odzivni čas specializiranih mobilnih enot

Z gosto postavljeno mrežo nujnih reševalnih vozil in z znižanjen njihovega izvoznega časa na nujne intervencije na manj kot 1 minuto se bo pomembno skrajšal dostopni čas za oskrbo kritično bolnih oziroma poškodovanih, s čimer se bo zagotovilo boljše preživetje pacientov.

 

Reanimobil - 35 vozil z dvema reševalcema in zdravnikom, ki je stacionirano v mestih bodočih urgentnih centrov in njihovih satelitov. Njihova naloga je nuditi popolno obravnavo in podporo v vseh situacijah na terenu.

 

Nujno reševalno vozilo - 60 vozil z dvema reševalcema, služi zagotavljanju najhitrejših možnih odzivnih časov in v primeru “rdečih” intervencij obravnava bolnika do prihoda reanimobila ob morebitni sočasni intervenciji. Mreža reševalnih vozil je v svojem najširšem obsegu gostejša kot danes, še posebej na račun smiselnih relokacij na področjih večje gostote prebivalstva.
 

 

Enotni dispečerski sistem za učinkovitejše usmerjanje mobilnih enot

Nadgradnja sistema nujne medicinske pomoči uvaja enotno dispečersko službo zdravstva, ki bo na podlagi vnaprej določenih kriterijev usmerjala najbližje mobilne enote na kraj dogodka.

 

 

Kroženje specialistov urgentne medicine in reševalcev za ohranjanje visoke kvalitete oskrbe in znanja

Nadgradnja vpeljuje sistem stalnega kroženja kadrov med urgentnimi centri, sateliti in mobilnimi enotami. S tem se zmanjšajo obremenitve zdravnikov in reševalcev, se poenoti visoka kvaliteta oskrbe na različnih geografskih področjih in se omogoči ohranjaje visokega nivoja strokovne kondicije in usposobljenosti. Znotraj urgentnih centrov se bodo zaposleni usposabljali in krožili med delovišči. Posameznik bo imel več intervencij, posledično boljšo kondicijo, nivo znanja se bo poenotil in dvignil na višji nivo. Vzpostavlja se tudi enoten nivo zahtevanega znanja. 

 

 

Triaža za hitro obravnavo življenjsko ogroženih bolnikov

Triaža zagotavlja, da bodo pacienti obravnavani, glede na stopnjo ogroženosti. V urgentnem centru oziroma satelitskem urgentnem centru bo vedno prisotna oseba, ki bo zagotavljala hitro obravnavo življenjsko ogrožajočih stanj. Ta bo poenotena, s tem se bo posledično zagotovila enovita visoko kakovostna in varna obravnava pacientov, s čimer bo zagotovljena pravica vseh prebivalcev do enako dostopne ter hitre in kakovostne oskrbe.

 

 

Prvi posredovalci za najhitrejšo oskrbo življenjsko ogroženih

Prvi posredovalci so laiki prostovoljci oziroma zdravstveni delavci, ki zagotavljajo najhitrejše začetne oskrbe v primerih srčnih zastojev, nezavesti, dušenja s tujkom... Tako bo omogočena skoraj enako dobra možnost preživetja predvsem v ruralnih okoljih, kjer je dostopnost ekipam nujne medicinske pomoči podaljšana.
 

 

Ohranitev dežurnih ambulant

Nadgradnja sistema nujne medicinske pomoči predvideva ohranitev dežurnih ambulant družinske medicine izven krajev kjer stojijo urgentni centri in njihovi sateliti (sprva tudi še del nočnega časa med delovniki ter osem urno delo čez vikend in praznike). Dežurne ambulante zagotavljajo neprekinjeno zdravtsvetno varstvo v nenujnih primerih ter izvajajo nenujne hišne obiske.

 

  

Nadgradnja nujne medicinske pomoči ima široko strokovno podporo

Pri pripravi nadgradnje smo upoštevali in vključili številne predloge, ki so jih v preteklosti pripravili in posredovali strokovni forumi, in sicer: 

  • Komisija za NMP pri Zdravniški zbornici Slovenije,
  • Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino,
  • Slovensko združenje za urgentno medicino,
  • Zbornica zdravstvene in babiške nege,
  • Slovensko zdravniško društvo – sekcija MRMI/UZVN in
  • sindikat Praktik.um.

 

Ne varčujemo, temveč želimo ob istem obsegu sredtev ponuditi več

Ob dejstvu, da v sistemu nujne medicinske pomoči ostaja ves do sedaj namenjen denar, je nesmiselno o reorganizaciji nujne medicinske pomoči govoriti kot o programu varčevanja oz. krčenja. Z reorganizacijo sistema želimo iz danih virov za naše uporabnike ponuditi kar največ ter kar se da dostopno in učinkovito službo nujne medicinske pomoči. Osnovni namen novega Pravilnika je izboljšanje sistema nujne medicinske pomoči za boljšo, kakovostnejšo in enotnejšo oskrbo vseh urgentnih pacientov na celotnem območju Slovenije.