Skoči na vsebino

ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

Državni zbor je dne 19. 9. 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. 

 

Besedilo zakona


KLJUČNE PRIDOBITVE ZAKONA:


- ohranitev javnega zdravstva z opredelitvijo, kaj je javna zdravstvena služba, kdo jo lahko izvaja (javni zavodi in koncesionarji) ter se izvaja na nepridobiten način,


- večja kakovost in varnost zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev s celovito ureditvijo pogojev, pod katerimi se lahko izvaja zdravstvena dejavnosti v RS (pogoji in postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti) in celovito ureditvijo različnih oblik nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti,


- večja transparentnost in preglednost zdravstvenega sistema ter ohranjanje dostopnosti do celovite zdravstvene oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih z natančno ureditev pogojev in postopkov  podeljevanja koncesij za opravljanje zdravstvenih storitev,


- sistemska ureditev položaja srednjih medicinskih sester, ki opravljajo naloge in kompetence diplomiranih medicinskih sester, katerih položaj ni bil sistemsko rešen vse od vstopa RS V EU v letu 2004 in implementacije direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij

 

Ključne vsebine novele Zakona:


-  opredelitev  javne zdravstvene službe,


-  celovita ureditev pogojev in postopka pridobitve in odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji,


- vzpostavitev sistema, na podlagi katerega se bodo koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeljevale na transparenten način in le v primeru, da se bo ugotovila potreba po podelitvi koncesije, ne pa v primeru izkazanega interesa posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pridobi  koncesijo,


- sistemsko urejanje  izvajanje zdravstvene dejavnosti v določenih socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih,


- celovito urejanje  različnih vrst nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti, vključno z inšpekcijskim nadzorom,


- ureditev oblik dovoljenega oglaševanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji,


- dopolnitev ureditve pogojev , pod katerimi lahko zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opravljajo zdravstvene storitve izven teh zavodov,


- ureditev statusa srednjih medicinskih sester, ki opravljajo dela in naloge diplomiranih medicinskih sester.

 

 

Najpogostejša vprašanja in odgovori o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti

Zakaj je bila potrebna sprememba Zakona o zdravstveni dejavnosti?
Dosedanji Zakon o zdravstveni dejavnosti je nastal leta 1992, zato je nujno potreboval spremembe, ki sledijo razvoju zdravstva in naše družbe v 25 letih. Prav tako se je tekom uporabe zakona v praksi ugotavljajo, da veljavni zakon določenih področij ne ureja, pa bi jih bilo treba urediti , npr. področje oglaševanja zdravstvenih storitev ali področje inšpekcijskega nadzora, določena področja urejanja pa so bila zelo pomanjkljivo urejena,  npr.  področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali področje podeljevanja koncesij za izvajanje zdravstvenih storitev. Več ministrov je že poskušalo zakon posodobiti, prvič je uspelo vladi in Državnemu zboru v tem mandatu. 

 
Kaj je temeljna vsebina novele Zakona o zdravstveni dejavnosti?
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti ohranja in kakovostno izboljšuje javni zdravstveni sistem, ki temelji na načelu nacionalne solidarnosti, nepridobitnosti in zagotavljanja celovitosti zdravstvenih storitev. Kot pomembne izvajalce v okviru javne zdravstvene službe ohranja koncesionarje, predlog zakona jih ne ukinja. Zakon sistemsko ureja njihov vstop v sistem javne zdravstvene službe, položaj in pogoje izvajanja zdravstvene dejavnosti.


Kaj natančno ureja zakon?
-  opredeljuje, kaj je javna zdravstvena služba,
-  celovito ureja pogoje in postopek pridobitve in odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji,
- vzpostavlja sistem, na podlagi katerega se bodo koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeljevale na transparenten način in le v primeru, da se bo ugotovila potreba po podelitvi koncesije, ne pa v primeru izkazanega interesa posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pridobi  koncesijo,
- sistemsko ureja izvajanje zdravstvene dejavnosti v določenih socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih,
- celovito ureja različnih vrst nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti, vključno z inšpekcijskim nadzorom
- dopolnjuje pogoje , pod katerimi lahko zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opravljajo zdravstvene storitve izven teh zavodov,
-  ureja statusa srednjih medicinskih sester, ki opravljajo dela in naloge diplomiranih medicinskih sester.
- ureja oblike dovoljenega oglaševanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji.


Kako zakon določa dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti?
Enotno se določajo pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ne glede na statusno obliko. Doslej je zakon določal le pogoje za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti za zasebnega zdravstvenega delavca.
Določajo se razlogi in postopek za odvzem dovoljenja.
Uvaja se institut odgovornega nosilca posamezne vrste zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

Kaj pomeni institut odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti?
Zakon uvaja institut odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki je odgovoren za organizacijo dela, ustreznost prostorov, opreme , materialov in kadrov ter za strokovno opravljanje zdravstvene dejavnosti. Gre za osebo, ki je pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti odgovorna, da so zagotovljeni pogoji, da se zdravstvena dejavnost opravlja varno in kakovostno. Odgovorni nosilec mora biti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaposlen. Doslej so lahko zdravstveni delavci pri izvajalcih zdravstvene dejavnost posamezno zdravstveno dejavnost opravljali tudi na način, da so se zdravstvene storitve izvajale samo s pogodbenimi izvajalci in ni bilo potrebno, da je bil kdo zaposlen.

Za katere zdravstvene dejavnosti bo potreben odgovorni nosilec?
Odgovorni nosilec bo potreben za vsako posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki se bo izvajala pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ker bo odgovorni nosilec te vrste zdravstvene dejavnosti moral izpolnjevati tudi izobrazbene pogoje, vezane na to posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti. Za jasno določitev vrst zdravstvene dejavnosti zakon predvideva izdajo tudi posebnega akta ministra za zdravje.

Zdaj nimamo enotnega registra oziroma šifranta vrst zdravstvene dejavnosti, za katere se izdajajo dovoljenja. Za izdajo dovoljenj se uporablja šifrant za vodenje statistike zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih storitev.


Zakaj je potrebno urediti podeljevanje koncesij?
Podeljevanje koncesij  je v preteklosti potekalo nepregledno in nesistemsko. Koncesije so se podeljevale predvsem na podlagi želje posameznega izvajalca, da pridobi koncesijo, ki so torej izrazili interes, ne pa tam, kjer bi koncesionarja ljudje v resnici potrebovali. Koncesija namreč  dopolnjuje izvajanje javne zdravstvene službe javnih zdravstvenih zavodov v primeru, ko le ti ne morejo izvajati določenih zdravstvenih storitev ali jih ne morejo izvajati v zadostnem obsegu.


Ali zakon ukinja koncesije?
Ne. Zakon ne ukinja koncesij in koncesionarjev, vzpostavlja pa sistem, na podlagi katerega se bodo koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeljevale na transparenten način in le v primeru, da bo potreba po zdravstvenih storitvah, ki je obstoječa javna mreža ne bo mogla zadovoljiti zaradi premajhnih kapacitet. Doslej so se koncesije pogosto podeljevale glede na interes in želje posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pridobi koncesijo, ne pa glede na potrebe ljudi. 

Kako se bodo podeljevale koncesije?
Koncesije se bodo podeljevale izključno na podlagi javnega razpisa. Doslej so se le redko podeljevale tako, kljub temu da je razpis zahtevala že sedanja sistemska zakonodaja.

V zakonu je urejen celoten postopek podelitve koncesij: priprava koncesijskega akta, priprava razpisne dokumentacije, javni razpis, izbira, vsebina koncesijske pogodbe in podpis pogodbe o financiranju z ZZZS.


Za koliko časa se bodo podeljevale koncesije?
Koncesije se bodo podeljevale za 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let, če bo za to obstajala potreba prebivalstva. Skupno torej največ za 30 let.

Ali bodo sedanji koncesionarji z uveljavitvijo tega zakona izgubili koncesije?
Ne. Dosedanji koncesionarji z uveljavitvijo zakona ne bodo izgubili koncesij, zakon določa le obveznost, da se že podeljene koncesije v določenih rokih uskladijo z obveznostmi po tem zakonu, pri čemer določene uskladitvene obveznosti veljajo za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, določene pa specifično samo za koncesionarje in so vezane na izvajanje koncesijske dejavnosti.

Tako zakon v prehodnih določbah opredeljuje, da morajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti in ne samo koncesionarji v šestih mesecih od sprejema pravilnika ministra, s katerim se bodo določile vrste zdravstvene dejavnosti, uskladiti dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti z novim šifrantom vrst zdravstvene dejavnosti. 

 

Vsi izvajalci zdravstvene dejavnost bodo morali določiti tudi odgovornega nosilca posamezne vrste  zdravstvene dejavnosti , ki bo izpolnjeval pogoje, ki jih določa ta zakon, in sicer v roku 3 let od uveljavitve zakona
Posebej za koncesionarje zakon določa obvezno uskladitev kadrovskih zahtev za koncesije, ki so bile podeljene pred uveljavitvijo tega zakona, v roku 12 mesecev od uveljavitve zakona. Koncesionarji bodo morali zagotoviti kader za izvajanje koncesijske dejavnosti, pri čemer za določitev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti velja rok 3 leta od uveljavitve zakona, enako kot  za vse ostale izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Glede koncesij, ki so bile podeljene za nedoločen čas pred uveljavitvijo tega zakona, zakon določa, da se štejejo za podeljene za maksimalno obdobje podelitve po tem zakonu, to je 15 let, z možnostjo podaljšanja še za 15 let. Navedeno 15 letno obdobje začne šteti od dneva uveljavitve zakona.


Zakaj ne podelimo več koncesij, da bi skrajšali čakalne dobe?
Čakalne dobe v zdravstvu so v veliki meri posledica premajhnega obsega finančnih sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev in v teh primerih se koncesija ne more podeliti, saj ni zadosti finančnih sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev v potrebnem obsegu. Če bi ob takšnem stanju podelili več koncesij zasebnim zdravnikom, bi morali zmanjšati število javnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih. Obseg zdravstvenih storitev za paciente pa se s tem ne bi povečal, ker bi zaradi zmanjšanih sredstev javni zdravstveni zavodi lahko opravili še manj storitev.

V primerih, ko so čakalne vrste za določene zdravstvene storitve posledica premajhnih zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov in so razlogi za premajhne zmogljivosti dolgoročnejše narave, pa zakon določa kot pogoj, da država oziroma občina začne postopek preverjanja ali obstoji potreba, da se podeli koncesija.

  
Ali zakon ukinja delo zasebnih zdravnikov? 
Zakon ne ukinja dela zasebnih zdravnikov. Enako kot za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej tudi javne zavode, določa le pogoje, pod katerimi lahko pridobijo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v RS.
Zakon tudi določa kriterije in pogoje za tiste zasebne zdravnike, ki želijo pridobiti koncesijo za delo v javni zdravstveni mreži in s tem plačilo iz zdravstvene blagajne, to je iz zbranih prispevkov državljank in državljanov.  

 
Kako zakon ureja delo zdravstvenih delavcev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti?
Opravljanje zdravstvenih storitev zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti zakon ureja že sedaj, zahteva se soglasje svojega delodajalca za takšno delo. Zakon določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko izda takšno soglasje, ki se lahko izda samo za obdobje največ 12  mesecev. Zakon pa na novo določa omejitev obsega takšnega dela, in sicer določa, da se takšno delo lahko opravlja največ 8 ur na teden, ki je lahko tudi povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev. Ta omejitev bo za delo v drugem javnem zavodu začela veljati 1.1. 202, ko naj bi končalo specializacijo tisoč novih zdravnikov in se bodo javni zdravstveni zavodi ustrezno kadrovsko okrepili.

Doslej soglasje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni bilo omejeno na določen obseg.
Delodajalec lahko zdravstvenemu delavcu delo v drugem javnem zavodu prepove, če bi s tem delom kršili dnevni in tedenski počitek ter letni dopust ali če delavec pri svojem delodajalcu dela ne bi opravljal v skladu s standardi in normativi ali odklonil dodatno delo.

Delo brez prehodnega soglasja delodajalca ali preko omejitev se šteje kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi, če delavec ne sporoča o obsegu opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem delodajalcu v rokih in na način, ki je določen v zakonu. Zakon določa tudi prekršek za izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri katerem zdravstvene storitve izvajajo zdravstveni delavci, ne da bi imeli soglasje svojega delodajalca po tem zakonu.

Kako zakon zagotavlja nadzor nad delom izvajalcev zdravstvenih storitev?
Celovito se urejajo vse oblike nadzora nad izvajalci zdravstvenih storitev, obseg, ukrepi, evidence, pristojnosti. Na novo se uvaja sistemski nadzor, kot istočasno izvajanj strokovnega nadzora pristojne zbornice in upravnega nadzora Ministrstva za zdravje. Po novem se lahko nadzor izvaja bodisi nad posameznim zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim sodelavcem, posamezno organizacijsko enot ali izvajalcem kot celoto ali nad zdravstveno obravnavo posameznega primera.

Zakon predvideva uvedbo pristojnega inšpekcijskega organa za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, kar sedaj ni bilo določeno in je zato prihajalo do problemov, nosilni inšpekcijski organ je zdravstvena inšpekcija RS, razen glede posameznih vprašanj, kjer so določeni drugi inšpekcijski organi.

 

Kako zakon ureja status srednjih medicinskih sester? 
Zakon ureja status in s tem primerno plačilo srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo in aktivnosti diplomiranih medicinskih sester. Njihov status ni urejen od leta 2004, ko se je kot medicinska sestra določila samo diplomirana medicinska sestra.


Kako zakon ureja oglaševanje zdravstvenih storitev?
Odpravlja se pravna praznina, ker sedaj  področje oglaševanja zdravstvenih storitev, razen v avdiovizualnih medijih, kjer je oglaševanje v skladu v posebno EU direktivo prepovedano, ni bilo urejeno. Zakon prepoveduje zavajajoče, nedostojno in nedovoljeno primerljivo oglaševanje zdravstvenih storitev na območju Slovenije, kar velja za domače in tuje izvajalce zdravstvenih storitev. Te pojme tudi definira.

Kako se ureja izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih in vzgojno izobraževalnih ustanovah?
Določeni socialno varstveni zavodi ter vzgojno izobraževalni zavodi zdravstveno dejavnost za svoje varovance, nekateri tudi za zunanje uporabnike, izvajajo že vrsto let, zakon iz leta 1992 pa jih ni uredil. Gre za izvajalce, ki posamezne vrste zdravstvene dejavnosti izvajajo že več kot 20 let, pa so bili iz zakona izpuščeni Sedaj se določa sistemska vključitev teh izvajalcev med izvajalce zdravstvene dejavnosti, pogoje in način vključitve s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in odločbe o financiranju te dejavnosti iz javnih sredstev.

V zakonu se taksativno ureja, kateri socialno varstveni zavodi in vzgojno izobraževalni zavodi ter koncesionarji na tem področju lahko izvajajo katero vrsto zdravstvene dejavnosti.

Zakon ureja prehodno ureditev za izpolnitev pogojev za tiste izvajalce, ki to dejavnost že izvajajo ob uveljavitvi zakona.


Kaj še ureja novela Zzdej?
Zakon tudi :
-  posodablja  ureditev delovanja, pristojnosti in financiranja dela Komisije za medicinsko etična vprašanja,
- skrajšuje obdobje pripravništva za zdravstvene delavce,
- ureja prekrškovne  določbe in določa prekrškovne organe  po tem zakonu da bi spodbudili izvajanje učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem tega zakona in s tem zagotavljanja večje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientov.

Ali bo zakon povzročil daljše čakalne dobe?
Ne, zakon ni povezan s čakalnimi dobami in jih ne ureja, prav tako ne bo povzročil daljših čakalnih dob, saj uveljavitev zakona ne bo pomenila, da se bo zmanjšalo število izvajalcev zdravstvenih storitev v RS. Čakalne sezname in druge pravice ter dolžnosti pacientov ureja Zakon o pacientovih pravicah.   

 

Zakaj del strokovne javnosti in zdravniške organizacije nasprotujejo noveli Zzdej? 
Del strokovne javnosti in zdravniške organizacije nasprotujejo spremembam in dopolnitvam zakona o zdravstveni dejavnosti, ker se ne strinjajo s konceptom javnega zdravstva, ki daje prednost pri financiranju iz javnih sredstev javnim zdravstvenim zavodom (JZZ).

Nasprotniki zakona v tem delu želijo,  da se zdravstvene storitve v Sloveniji izvajajo na način, da se izvajalci , tako javni zavodi kot zasebni izvajalci ,potegujejo za opravljanje  javno financiranih zdravstvenih storitev na trgu in na konkurenčen način. Pri konceptu javnega zdravstva je treba upoštevati, da država in na lokalni ravni občine z ustanavljanjem javnih zdravstvenih zavodov opravljajo svojo pristojnost in odgovornost za izvajanje zdravstvenega sistema, kot enega izmed nosilnih sistemov socialne varnosti.

Prav tako zdravniške organizacije nasprotujejo omejevanju dela zdravnikov  za opravljanje zdravstvenih storitev izven javnih zdravstvenih zavodov.


Zakaj Zzdej prispeva k ohranitvi socialne države?
Zzdej pomembno prispeva k ohranitvi socialne države, ker z njim ohranjamo solidarno javno zdravstvo. To pomeni, da je temelj našega zdravstva mreža javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarji oziroma zasebniki pa v javni sistem vstopijo tam, kjer ljudje zdravnika potrebujejo, pa javna mreža tega ne zagotavlja. Izvajanje javne zdravstvene službe v RS zakon ohranja kot nepridobitno dejavnost, ki ne poteka po tržnih principih, ampak na vsem dostopen solidaren način, ko višina pravice ni odvisna od višine vplačanih sredstev za to pravico, konkretno višine vplačanih prispevkov posameznika.


Kakšno dostopnost do zdravstva imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami?
Slovenija je po zadnjih poročilih Svetovnega gospodarskega foruma, ki meri razvitost držav, med 137 državami dosegla najboljše mesto ravno na področju zdravstva. Uvrstili smo se na 14. mesto. Dostopnost do zdravstva je tako v Sloveniji boljša kot v vseh sosednjih državah, tudi večja kot v Avstriji, ki ima zasebno zdravstvo. 


Ali drži, da se pri nastajanju novele Zzdej niste posvetovali s stroko in njihovimi organizacijami?
Predlog zakona je bil v javni obravnavi, v okviru katere so podali svoje pripombe in predloge različni deležniki, predvsem posamezni izvajalci zdravstvene dejavnosti, pa tudi stanovska in strokovna združenja na področju zdravstva. Predlog zakona, ki je bil v javni razpravi, je vseboval predlog urejanja področja dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti in koncesij. Predlogi in pripombe, prejete v okviru javne razprave, so se upoštevali v največji možni meri.  Prav tako je bil predlog zakona obravnavan na petih sestanki z Zdravniško zbornico Slovenije, s katero pa do uskladitve vsebine predloga zakona ni prišlo zaradi konceptualnih razhajanj glede koncepta javne zdravstvene službe in načina vključevanja zasebnih izvajalcev vanjo.