Informacijski pooblaščenec je samostojen državni organ, ki ga imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Predsednika Republike Slovenije. Imenovan je za obdobje petih let izmed državljanov Republike Slovenije. Informacijski pooblaščenec pri odločanju o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi in sklepu o zavrženju odloča po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper njegovo odločbo je mogoče sprožiti upravni spor. ZDIJZ podrobneje ureja tudi status, razrešitev in strokovno službo pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec tako deluje kot drugostopenjski, torej kot pritožbeni organ. To v praksi pomeni, da mora prosilec v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) izrecno na podlagi omenjenega zakona najprej informacijo zahtevati od zavezanca (organa). Ko in če zavezanec izda zavrnilno odločbo (če informacijo prosilec zahteva v skladu z ZDIJZ, mora zavezanec, ali informacijo v obliki dokumenta dati ali pa izdati zavrnilno odločbo), se lahko nato prosilec pritoži na pooblaščenca. Šele potem lahko pooblaščenec ukrepa. Pri svojem delu nato vedno tehta pravice obeh strank v postopku, prosilca in zavezanca torej. Ne more in ne sme se avtomatsko postaviti na stran šibkejšega (prosilca seveda), temveč mora zelo natančno preučiti zahtevo – zakaj, in iz kakšnih razlogov je bila zahteva zavrnjena. Zato je še kako pomembno, da zavezanci na 1. stopnji dobro obrazložijo svojo zavrnitev.

Veliko več o delu pooblaščenca lahko izveste na spletni strani pooblaščenca.