Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Milojka Kolar Celarc je na današnji seji Državnega sveta, kjer so odločali o vložitvi veta

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na današnji seji Državnega sveta, kjer so odločali o vložitvi veta, povedala:


"Spoštovani predsednik Državnega sveta g. Mitja Bervar, cenjene svetnice in svetniki, drugi udeleženci,


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi smo vam že podrobno predstavili na Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Komisija je zakon soglasno podprla. Kot veste, so ga sprejeli tudi poslanci Državnega zbora. To pomeni, da so prepoznali dobrobiti, ki jih prinaša ta zakon za celoten zdravstveni sistem.

Kar ni nepomembno: z Zakonom o Zdravniški službi sledimo usmeritvam Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, ki so jo prav tako potrdili poslanci državnega zbora. Ta v okviru podpoglavja Solidarno, pravično in vzdržno financiranje zdravstvenega varstva kot specifičen cilj določa tudi »s pravicami čim bolj polno obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je očiščeno vsebin, ki vanj ne sodijo (kot npr. specializacije zdravnikov, pripravništvo ipd.)«. 


Zato se z zakonom financiranje pripravništva vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja prenaša na proračun Republike Slovenije. 


Proračun Republike Slovenije bo stroške pripravništva in specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine kril postopoma, in sicer v letu 2017 v višini 23 milijona eurov, v letu 2018 v višini 40 milijona eurov, v letu 2019 v višini 60 milijona eurov in v letu 2020 v višini 80 milijona eurov, kar pomeni v celoti. 


Sredstva, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije planiral za te vsebine (specializacije in pripravništva)  v omenjenih letih, poudarjam, že letos, bodo namenjena za zagotavljanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma se bodo namenila za dodatne zdravstvene storitve, s čimer želimo skrajšati čakalne dobe v mreži javne zdravstvene službe. 

Cilj zakona je tudi sistemsko načrtovanje kadrov (zdravnikov) v zdravstvu, skladno z usmeritvami iz resolucije. Tako se na novo določajo pristojnosti glede načrtovanja števila zdravnikov in doktorjev dentalne medicine. Zakon kot pristojni organ za načrtovanje zdravnikov določa Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije pa bo na podlagi usmeritev Ministrstva za zdravje odobravala specializacije, jih spremljala, koordinirala in skrbela za njihovo kakovost izvajanja. 


Ministrstvo za zdravje bo pri načrtovanju upoštevalo dostopnost in spremljajoče ter spreminjajoče se potrebe prebivalstva, zato se uvaja »dvotirno« načrtovanje specializacij zdravnikov; število zdravnikov in doktorjev dentalne medicine se bo načrtovalo za celotno državo (nacionalni nivo) in tudi za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. S predlogom zakona se daje tudi večjo vlogo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, saj bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti, za katere bo razpisana specializacija, sodelovali v postopku izbire kandidata, s čimer bodo lahko vplivali na izbor kadrov. S spremembami razpisovanja tako izboljšujemo dostopnost do zdravstvenih storitev in enakomerno dostopnost prebivalstva do zdravnikov določenih specialnosti.  Ustrezneje bomo zagotovili potrebni zdravniški kader in večje število zdravnikov v Republiki Sloveniji in s tem posledično skrajšali čakalne dobe v zdravstvu.


Zaradi pomanjkanja zdravnikov specialistov na primarni ravni in da bi zagotovili zaposlitve mladih zdravnikov, ki niso uspeli pridobiti specializacije, se uvaja enoletno usposabljanje, ki ga zakon poimenuje sekundariat. Z uvedbo sekundariata omogočamo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne postanejo brezposelni. Po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu ostanejo zaposleni še določeno obdobje kot sekundariji, kar se jim ob izpolnjevanju določenih pogojev potem všteva v obdobje specializacije. 

Da bi razbremenili osebne izbrane zdravnike in uredili socialni status zdravnikov s strokovnim izpitom (do odobritve specializacije) zakon omogoča specializantu, da pod pogoji, ki jih določa zakon, opredeljuje paciente.

Navedeni ukrep bo pripomogel k razbremeniti zdravnikov primarne ravni in k lažji ter hitrejši dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev. Istočasno se specializantom omogoči lažji prehod iz statusa specializanta v status specialista, V regijah, kjer je število zdravnikov pod povprečjem, pa tudi pridobitev specialistov. 

Z Zakonom o zdravniški službi torej stremimo k izboljšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, saj se bo pri načrtovanju specializacij upoštevalo dejanske potrebe prebivalstva in izkazan javni interes. Nadalje, spodbujamo in omogočamo zaposlovanje mladih zdravnikov, ki jim ni uspelo pridobiti specializacije, ter na ta način izboljšujemo njihov socialni položaj. Prav tako razbremenjujemo zdravnike primarne ravni in posledično skrajšujemo čakalne dobe. Zaradi finančne razbremenitve plačevanja specializacij in pripravništev pa zagotavljamo finančna sredstva za dodatne zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.


Naj še enkrat poudarim: 

- da se število specializacij določa dvakrat letno, kar je potrebno zaradi možnih nastopov izrednih okoliščin in boljšega prilagajanja stanja potrebam 

- minimalni obseg specializacij, ki morajo biti določene za območje celotne države, in sicer se kot minimalni obseg določa 10% določenih specializacij. 

- da bo v podzakonskem aktu določena tudi obvezna minimalno dosegljivost in fizična prisotnost mentorja ob specializantu, ker sta tako izobraževanje kot dejansko mentorstvo mentorja tekom izvajanja specializacije izrednega pomena za izvedbo specializacije oziroma sta jamstvo za kakovosti specializacije ter varnosti pacientov, ki jih obravnava specializant.

- da specializant lahko opredeljujejo paciente, le če s tem soglaša. Ob tem je bila dana zahteva, da tudi mentor potrdi, da je glede na delovne pogoje in obremenjenost sposoben zagotoviti mentorstvo tudi v primeru opredeljenih pacientov za specializanta

- rok, v katerem se mora specialist zaposliti v mreži javne zdravstvene službe, za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije, in sicer v roku 3 mesecev po končani specializaciji, drugače je dolžan povrniti stroške opravljanja specializacije (brez plače) 

(Mladi zdravnik bo imel v roku 3 mesecev možnost, da se zaposli v mreži javne zdravstvene službe. Ta rok pomeni, da mu ni potrebno izbrati prve ponudbe za delo, temveč da lahko v roku 3 mesecev izbere ponudbo, ki mu najbolje ustreza.)

- obveznost izvajalca zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega se je specializiral specializant, da mora zdravnika specialista po končani specializaciji zaposliti, v kolikor ga ne zaposli mora v tem primeru v državni proračun povrniti določene stroške specializanta, ki so bili financirani iz državnega proračuna.

- da zdravniška zbornica koordinira zaposlitev zdravnikov specialistov, upoštevaje javljene potrebe s strani javnih zavodov, pri tem upošteva tudi stalno bivališče zdravnika specialista

- da se iz proračuna RS plačata dve specializaciji za potrebe mreže javne zdravstvene službe

- da se specializacije po novem (torej razpis za nacionalni nivo in za posameznega izvajalca) izvedejo že v letu 2018. Ob tem bo strokovno administrativno delo za odbor, ki bo predlagal število specializacij, opravljala zdravniška zbornica tako kot do sedaj.


Z argumenti bom demantirala navedbe predlagateljev odložilnega veta:

• ne-usklajevanje in izločanje javnosti iz priprave predloga zakona 

ne drži, saj se je Ministrstvo za zdravje z Zdravniško zbornico Slovenije usklajevalo vse od marca 2017. Poudarjam, da smo na željo predsednice zbornice upoštevali tudi vse predloge, ki se nanašajo na njeno lažje upravno delovanje. Z zakonom ohranjamo tudi vse ključne vsebinske in strokovne vzvode Zbornice.

Tako v skladu z 9. členom zakona Zbornica določa razpisne pogoje, merila in kriterije za izbiro, natančnejši postopek odobritve in potek specializacije, vključno z določitvijo obveznih izobraževanj specializanta in obvezne minimalne dosegljivosti ter fizične prisotnosti mentorjev.

• možnost razpisa specializacij za znanega izvajalca zdravstvene dejavnosti 

poudarjam, da zakon v 8. členu jasno določa, da se mora najmanj 10 odstotkov vseh specializacij določiti za območje celotne države. Odstotek je lahko tudi večji, če izvajalci zdravstvenih dejavnosti ne izrazijo svojih specifičnih potreb. Še posebej me čudi, da temu nasprotujejo župani, saj je Ministrstvo sledilo potrebam lokalnih skupnosti, da bodo javni zavodi lahko dobili dovolj specializantov in posledično specialistov v svojih lokalnih okoljih. ( SB Trbovlje, specialisti družinske medicine na Koroškem, anesteziologi , urologi,…) 

• izkoriščanja specializantov družinske medicine, pediatrije, ginekologije in porodništva, ki bodo lahko v četrtem letu specializacije že opredeljevali paciente kot izbrani osebni zdravniki

Ta očitek je popolnoma zavajujoč. Zakon namreč v 10. členu izrecno določa, da se mora specializant pisno strinjati, da prevzame vlogo izbranega osebnega zdravnika in se ga v opravljanje omenjenega dela ne bo sililo. Prav tako je odveč strah glede varnosti pacientov, saj isti člen določa jasne obveze mentorja. Slednji mora biti specializantu stalno na voljo za posvetovanje, prav tako mora potrditi pripravljenost in sposobnost zagotoviti mentorstvo specializantu v primeru opredeljenih pacientov ter s podpisom potrditi, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del izbranega osebnega zdravnika. 

Tudi na tej točki je Ministrstvo sledilo prošnjam lokalnih skupnosti, ki so opozarjali na pomanjkanja zdravnikov specialistov na primarni ravni prosili za urejanje nastalih vrzelih v zagotavljanju zdravstvene oskrbe na lokalni ravni. Zato nas takšne trditve Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj čudijo.

• Glede pripomb o odboru, ki bo pripravil predlog razpisa specializacij in v katerem naj ne bi bilo zagotovljeno upoštevanje stroke, 

To seveda ni res. V odboru bodo predstavniki  Zdravniške zbornice, Ministrstva, Združenja zdravstvenih zavodov in NIJZ. 

V vseh štirih organizacijah so tudi zdravniki, že v sedanjem sistemu pa soodločajo pravniki Zdravniške zbornice in Ministrstva za zdravje ter predstavniki zdravnikov.

• Predlagatelji odložilnega veta navajajo, da je zakon v škodo mladim zdravnikom, da bo spodbudil še več odhodov mladih zdravnikov v tujino in povzročil, da bomo čez nekaj let v Sloveniji ostali brez mladega zdravniškega kadra. 

Menimo ravno nasprotno! Prav zaradi zagotavljanja premostitvenega obdobja od zaključka študija pa do pridobitve specializacije ponovno uvajamo sekundariat.  S tem omogočamo mladim zdravnikom, da so po opravljenem pripravništvu in med čakanjem na specializacijo zaposleni še šest mesecev, namesto da pristanejo na Zavodu RS za zaposlovanje. Hkrati se jim ta čas že všteva v obdobje specializacije. Ta pridobljeni dodatni čas bo na podlagi določb o razpisu specializacij dvakrat letno zagotovo zadostoval za pridobitev mesta za specializacijo. Poleg tega zakon po novem izvajalcem (bolnišnicam in zdravstvenim domovom) nalaga, da so dolžni v enem mesecu po specialističnem izpitu zdravnika zaposliti za nedoločen čas, kar še povečuje socialno varnost specializantov.  V času priprave zakona je Ministrstvo intenzivno sodelovalo s predstavniki Mladih zdravnikov ter skoraj do popolnosti uskladilo njihove predloge v dikcijo zakona, razen tistih ki jih ni mogoče uresničiti . 


Ves čas svojega mandata poslušam, da je potrebno za zdravstvene storitve zagotoviti več denarja. S sprejemom zakona v državnem zboru sem to tudi dosegla: letos 23 milijonov evrov, v prihodnjih treh letih še vsako leto po 20 milijonov evrov, skupaj torej 80 milijonov evrov.


Poleg tega moram poudariti, da smo državljani zato, ker od leta 2002, ko so iz proračuna na zdravstveno blagajno prenesli neposredno stroške specializacije zdravnikov, leta 2007 pa tedanja vlada še neposredne stroške dela, to so plače in nadomestila tako zdravnikov pripravnikov in sekundarijev kot tudi pripravnikov zdravstvenih poklicev, prikrajšani.


To pomeni, da smo od leta 2007 državljani dobili vsako leto za 80 milijonov manj zdravstvenih storitev.


Naj še enkrat poudarim, da 23 milijonov, kolikor jih bo zdravstvena blagajna dobila iz proračuna že letos, skoraj zadostuje za toliko zdravstvenih storitev, kolikor jih lahko opravijo izvajalci, da bi letos skrajšali čakalne dobe.


Da bom še bolj razumljiva:

23 milijonov pomeni: 

4532 endoprotez kolka ali 

6534 operacij hrbtenice ali

5757 perkutnih posegov na srcu, srčnih zaklopkah ali

6008 operacij raka prostate.


Če v tej državi res veljajo argumenti in če hočemo dobro tako zdravstvenim izvajalcem kot tudi državljanom, potem sem prepričana, da boste predlog odložilnega veta zavrnili.


Hvala."