Skoči na vsebino

NOVICA

Dan slovenske hrane tudi letos obeležujemo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Letos že šesto leto zapored obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012 in poteka vsak tretji petek v novembru, letos v petek, 17. novembra. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že sedmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Namen obeleževanja so na novinarski konferenci na Čebelarski zvezi Slovenije – pobudnici zajtrka - iz različnih vsebinskih vidikov predstavili vsi partnerji  projekta. 

 

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane sta pomemben sestavni del Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, celovitega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki ima cilj izboljšati zdravje prebivalcev Slovenije, zmanjšati breme debelosti in kroničnih bolezni, in ki ga izvajajo številni deležniki. več o nacionalnem programu Dober tek Slovenija

 

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je spregovorila o rezultatih skupnih aktivnosti: "Navade prebivalstva se že spreminjajo in zaznavamo pozitivne premike. Vedno več otrok zajtrkuje, prav tako zajtrkuje vedno več tudi odraslih, kjer so ženske sicer boljše od moških. Tako pri odraslih kot otrocih opažamo pomemben upad uživanja sladkih gaziranih pijač, kjer smo bili visoko na lestvicah tudi v evropskem merilu. Pojemo več sadja in tudi zelenjave, kar je skladno s priporočili zdrave in uravnotežene prehrane. " več informacij o navadah

 

 

več informacij iz skupne novinarske konference na spletni strani MKGP

 

Z dnevom slovenske hrane ozaveščamo javnost o pomenu domače pridelave oz. predelave hrane, uživanju le-te, želimo pa tudi poudariti pomen zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja in prehranjevanja. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je torej podpora kratkim lokalnim verigam - slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.