Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik nagovorila udeležence uvodnega srečanja izvajalcev operacije "Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih"

Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik je včeraj nagovorila udeležence uvodnega srečanja izvajalcev operacije "Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih". Ob tej priložnosti povedala: "Spoštovani gospe in gospodje, cenjeni udeleženci! v imenu Ministrstva za zdravje Republike vas z velikim zadovoljstvom lepo pozdravljam in izrekam dobrodošlico na današnjem začetnem srečanju izvajalcev projekta »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«.

 

Projekt v celoti izpolnjuje cilje zapisane v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije - Zdravje 2020, ki ostaja zavezano primarnemu zdravstvenemu varstvu in lahko odgovori na potrebe današnjega časa z razvijanjem okolja za partnerstvo in spodbujanjem ljudi, da sodelujejo pri svojem zdravljenju na nove načine ter da bolje skrbijo za svoje zdravje. Prav tako izpostavlja medsektorsko delovanje in povezovanje kot ključni uspeh pri krepitvi zdravja in zmanjševanju neenakosti v zdravju. Medsektorsko delovanje pojmuje kot najširši okvir za zdravje v vseh politikah in skupnostni pristop.

 

Projekt je skladen z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, v katerem je zapisano, da mora javno zdravje prevzeti svojo vlogo pri načrtovanju, spremljanju, izobraževanju in vrednotenju preventivnih programov v tesnem sodelovanju s primarnim zdravstvenim varstvom. Izvajanje zdravstvenovzgojne in preventivne dejavnosti pa mora postati pomembna naloga zdravstvenega doma v lokalnem okolju, ki naj v ospredje postavlja potrebe prebivalcev in skupnostni pristop. Aktivnosti v lokalnih okoljih morajo biti usmerjene v čim širši krog prebivalcev in hkrati zadovoljiti potrebe ranljivih skupin in tistih, ki so socialno-ekonomsko ogroženi in pri katerih prihaja do kopičenja in prepletanja težav – tako z vidika zdravja kot tudi z vidika socialne varnosti in blaginje. S projektom prispevamo k ozaveščenosti odločevalcev in politike za večjo odgovornost družbe in posameznika za zdravje in k premiku od bolezni k zdravju ter nadgradnji kurativne dejavnosti s preventivno, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah.

 

Analize kažejo, da v Sloveniji socialno - ekonomski položaj pomembno vpliva na zdravje prebivalstva. Obstajajo velike razlike v obolevnosti, umrljivost in pričakovani življenjski dobi med različnimi socialno-ekonomskimi skupinami prebivalstva. Vzorec in obseg neenakosti v zdravju je podoben drugim državam članicam Evropske Unije. Zaradi razširjenosti kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji je potrebna nadgradnja sedanje organiziranosti in zmogljivosti na primarni zdravstveni ravni. Za učinkovito obvladovanje in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni potrebujemo nove modele in programe ter krepitev zmogljivosti zdravstvenih delavcev na tem področju. Nadgradnja preventivnih programov in aktivni pristop predvsem do ranljivih skupin veliko doprinesemo k zmanjšanju neenakosti v zdravju. Pomembno vlogo ima ZD, ki skrbi za vse prebivalstvo vseh starostnih skupin na območju, za katerega je ZD ustanovljen.

 

Za učinkovitejše doseganje javnozdravstvenih ciljev ZD in zmanjševanje neenakosti v zdravju je NIJZ v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma izvedel pilotni projekt »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje«. V projektu so bile pripravljene dopolnitve in nadgradnja obstoječih programov preventivnega zdravstvenega varstva otrok, mladostnikov in odrasle populacije, s poudarkom na zmanjševanju neenakosti v zdravju, na vključevanju ranljivih skupin v preventivnem zdravstvenem varstvu ter na krepitvi zdravja v lokalni skupnosti. Projekt je potekal v treh pilotnih okolij: ZD Sevnica, ZD Vrhnika in ZD Celje, v katerih so bila izvedena pilotna testiranja izvedljivosti in sprejemljivosti nadgrajenih rešitev preventivnega programa. V nadaljevanju bosta predstavili izkušnje iz ZD Celje in ZD Sevnica.

 

Na področju krepitve zdravja in preventive se je okrepilo primarno zdravstveno varstvo ter udejanjila javnozdravstvena vloga zdravstvenega doma na področju proaktivne in organizirane skrbi za javno zdravje populacije, ki jo pokriva ter zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnem okolju.

 

Preoblikovanje zdravstvenovzgojnih centrov (katerih delovanje je bilo osredotočeno zgolj na odraslo populacijo) v Centre za krepitev zdravja v teh pilotnih zdravstvenih domovih je bilo eno ključnih nadgradenj, katerih organizacija in delovanje sta sedaj v celoti financirana s sredstvi ZZZS.

 

Centri za krepitev zdravja so usmerjeni v krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju vseh populacijskih skupin v lokalnem okolju ter zagotavljanje kakovosti kadrov in programov ter izboljšanje kazalnikov zdravja na lokalni ravni. V praksi so bili dobro sprejeti skupnostni pristopi, s katerimi zagotavljamo boljšo dostopnost do storitev in obravnav tudi za ranljivejše skupine prebivalcev. V okviru skupnostnega pristopa so se povezali in tvorno sodelovali vsi ključni deležniki lokalnega okolja, tako iz zdravstvenega kot socialnega resorja, nevladne organizacije in društva bolnikov.

 

Ministrstvu za zdravje je s tem projektom uspela širitev še na 25 pilotnih okolij v Sloveniji, 16  na Vzhodu in 9 na Zahodu. Prav tako smo zagotovili tudi izgradnjo ustreznih kapacitet in nakup ustrezne opreme za izbrane zdravstvene domove. 

 

Projekt stremi k javnozdravstvenem cilju v lokalnem okolju, ki vključuje krepitev zdravja prebivalstva, zmanjševanje neenakosti v zdravju, obvladovanje tveganj za zdravje ter opolnomočenje lokalne skupnosti za varovanje zdravja in doseganje večje enakosti v zdravju. Za doseganje navedenih ciljev so potrebna skupna prizadevanja; tako vladnih in nevladnih organizacij, civilne družbe, zasebnega sektorja, raziskovalno-akademske sfere, zdravstvenih delavcev in lokalne skupnosti, kot vsakega posameznika. Ključno vlogo pri tem imata v skupnost usmerjeno primarno zdravstveno varstvo ter dejavnost javnega zdravja na regionalni ravni (z Območnimi enotami Nacionalnega inštituta za javno zdravje), ki s tesnim sodelovanjem med seboj in z drugimi partnerji v lokalnem okolju načrtujeta, izvajata in ocenjujeta aktivnosti in programe za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju ter načrtujeta ciljane ukrepe. V sklopu koncepta skupnostnega pristopa je ključno usklajevanje partnerjev na osnovi dogovorjenih vrednot in graditev zaupanja med njimi (v našem primeru Centrom za socialno delo, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lokalno skupnostjo (občino), nevladnimi organizacijami, zdravstvenim domom in Območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje). S tem, ko se v sodelovanje aktivno pritegne civilno družbo, lokalno skupnost in posameznike, lahko preko skupnostnega pristopa okrepimo trdoživost skupnosti, ki se tako učinkoviteje zoperstavi nevarnostim za zdravje.

 

Med dolgoročnimi cilji projekta želimo tudi sistemsko uvesti nadgrajene programe preventive za vso populacijo v vsa okolja v Sloveniji in s tem omogočiti enako dostopnost do celovitega preventivnega programa, kakovostnih preventivnih zdravstvenih storitev, vključevanja in obravnave ranljivih skupin prebivalcev ter zmanjševanje neenakosti v zdravju.

 

Spoštovani udeleženci srečanja, prepričana sem, da nam bo uspelo doseči cilje projekta v skrbi za boljše zdravje lokalnih prebivalcev in nato vseh prebivalcev Slovenije.
 
Izkoristila bi priložnost in se zahvalila sodelavcem in sodelavkam na Ministrstvu za zdravje in predstavnikom Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tvorno sodelovanje in uspešno delovanje tudi naprej. Želim vam uspešno delo še naprej. Hvala za pozornost!"