Skoči na vsebino

NOVICA

Izzivi krepitve sistemov primarnega zdravstvenega varstva v regiji jugovzhodne Evrope

Ministrstvo za zdravje, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Zdravstveno mrežo jugovzhodne Evrope in Svetovno zdravstveno organizacijo -Regionalnim uradom za Evropo, gosti 6. in 7. novembra 2018 strokovno srečanje o pomenu krepitve sistemov primarnega zdravstvenega varstva v regiji jugovzhodne Evrope, za kar so se s podpisom Kišinjevske zaveze zavzeli tudi ministri za zdravje oz. visoki predstavniki držav članic Zdravstvene mreže jugovzhodne Evrope na 4. Forumu ministrov za zdravje držav članic, aprila 2017 v Moldaviji.


Izvedbo dogodka, katerega se udeležujejo strokovnjaki iz domala vseh držav članic Zdravstvene mreže jugovzhodne Evrope (Republike Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Republike Makedonije, Republike Moldavije, Republike Srbije, Romunije in Države Izrael) in s katero Republika Slovenija sodeluje od leta 2002 dalje v vlogi partnerske države, je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve, s sredstvi  mednarodnega razvojnega sodelovanja. Na dogodku sodelujejo tudi predstavniki stroke iz Republike Hrvaške, partnerske države mreže.
V dvodnevnem programu srečanja, v sklopu katerega je predviden tudi obisk udeležencev v Zdravstvenem domu Ljubljana, enoti Šiška, bodo slušatelje kot predavatelji nagovorili predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske komisije, EuroHealthNet, Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Osnovnega zdravstva Gorenjske, Zdravstvenega doma Ljubljana, Zdravniške zbornice Slovenije in Ministrstva za zdravje.  

 

Strokovno srečanje je namenjeno predstavitvi in razpravi o mehanizmih, ki podpirajo krepitev in zagotavljajo kakovost primarnega zdravstvenega varstva, kot celovitega in kompleksnega sistema, ki zahteva usklajenost delovanja na različnih ravneh. Ob tem je izjemno pomembna zaveza političnih odločevalcev za krepitev primarnega zdravstvenega varstva, poleg slednje pa tudi sodelovanje med številnimi strokovnjaki, da se zagotovijo ustrezno vodenje sistema, trajnostni viri financiranja, primerno gosta mreža izvajalcev z enakomerno geografsko porazdelitvijo, ustrezen model plačevanja storitev, strateški razvoj kadrov, ustrezna opredelitev storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva, primerna informacijsko-tehnološka podpora ter sistematično, vnaprej načrtovano spremljanje in vrednotenje uspešnosti delovanja sistema. 


Tematika strokovnega srečanja je izjemno aktualna tako znotraj regije, kot tudi izven nje, saj je strokovno dokazano, da zdravstveni sistemi, ki temeljijo na močni primarni zdravstveni dejavnosti znatno prispevajo k boljšemu zdravju prebivalstva, večji enakosti zdravstvene obravnave in na sploh bolj učinkovitemu zdravstvenemu varstvu.


Z deklaracijo SZO iz Alma Ate so se države že pred več kot tridesetimi leti zavezale, da bodo svoje zdravstvene politike gradile predvsem na primarnem zdravstvenem varstvu, ki je bilo že takrat prepoznano kot temelj uspešnega zdravstvenega sistema, ki ponuja najbolj celovit odgovor na zahteve po enaki dostopnosti, stroškovni učinkovitosti, celovitosti obravnave in vključenosti uporabnika. V Ljubljani je bila na ministrski konferenci SZO o zdravstvenih sistemih v Evropski regiji leta 1996 sprejeta Ljubljanska listina, ki poudarja pomen primarnega zdravstvenega varstva in njegovo ključno vlogo pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju kroničnih bolezni in stanj. Talinska listina iz leta 2008 povzema Ljubljansko listino in dodatno izpostavlja, da omogoča primarno zdravstveno varstvo povezovanje med zdravstvom, skupnostjo, posameznikom in družinami ter zagotavlja medresorski in interdisciplinarni pristop ter posledično večjo zavezanost družbe za krepitev in ohranjanje zdravja ljudi. V svoji strategiji Zdravje 2020, SZO kot pomemben cilj razvoja zdravstvene dejavnosti izpostavlja, ob zagotavljanju univerzalne dostopnosti in pravice do zdravja, tudi zmanjševanje neenakosti v zdravju. To v lokalnih okoljih v sodelovanju z drugimi deležniki lahko najbolje naslovi prav primarno zdravstveno varstvo. 


Tudi Evropski observatorij o zdravstvenih sistemih in politikah (Evropski observatorij) in OECD v svojih analizah zdravstvenih sistemov, izpostavljata kot ključen del zdravstvenih sistemov za zagotavljanje celovite in kakovostne oskrbe bolnikov s kroničnimi boleznimi in za vzdržnost zdravstvenih  sistemov  primarno zdravstveno varstvo. 


Analize Evropskega observatorija tudi potrjujejo, da so z vidika družbe preventivni programi in programi promocije zdravja stroškovno bolj učinkoviti od zdravljenja bolezni, zato mora preventivna zdravstvena dejavnost za izboljšanje zdravja in blagostanja ljudi postati temeljna naloga primarnega zdravstvenega varstva.

 

OECD že nekaj let spremlja v državah članicah delež potencialno preprečljivih sprejemov v bolnišnico zaradi zapletov določenih kroničnih bolezni. To je dober pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe na primarni zdravstveni ravni. Visoka stopnja hospitalizacij zaradi zapletov kroničnih bolezni kot so astma, pljučni emfizem, kronični bronhitis, srčno popuščanje in sladkorna bolezen, ki jih je običajno mogoče uspešno spremljati v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti, lahko kaže na pomanjkljivosti pri oskrbi kroničnih pacientov na tej ravni.

 

V Sloveniji je primarno zdravstveno varstvo ohranilo osrednjo vlogo v zdravstvenem sistemu. Po letu 2000 je  bila ta vloga nadgrajena z uvedbo preventivnih storitev za obvladovanje srčno-žilnih bolezni in z njimi povezanih dejavnikov tveganja, z vpeljavo modela referenčne ambulante družinske medicine, preventivnimi centri za krepitev zdravja ter s presejalnimi programi za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu,  dojke ter debelega črevesa in danke. Z obvezno opredelitvijo pri izbranem osebnem zdravniku je v Sloveniji zagotovljena velika dostopnost do kakovostne in učinkovite obravnave ter sistematično izvajanje preventivne zdravstvene dejavnosti v okviru primarnega zdravstvenega varstva. 

 

Kljub temu zahtevajo novi zdravstveni izzivi številne spremembe in prilagoditve. Soočeni smo s staranjem prebivalstva, s katerim je povezano naraščanje kroničnih ne-nalezljivih bolezni in stanj ter števila posameznikov, odvisnih od tuje pomoči. Povečujejo se neenakosti v zdravju, tako med državami kot znotraj posameznih držav in v lokalnih okoljih. Vse našteto pa ob vedno večjih pričakovanjih prebivalstva in novih dragih zdravstvenih tehnologijah predstavlja velik izziv za finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.


Slovenija v skladu z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva "Skupaj za družbo zdravja" iz leta 2016, pripravlja celovito strategijo razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti, ki nastaja v okviru partnerskega in vključujočega procesa, v katerem sodelujejo predstavniki številnih strok. Pri tem je poudarek na zagotavljanju širokega nabora storitev na enem mestu in čim bližje uporabniku – to je v okviru zdravstvenih domov – ter krepitev sodelovanja s socialnimi in drugimi službami v lokalnih okoljih, ki prispevajo k izboljšanju dostopnosti do storitev primarnega zdravstvenega varstva za prikrajšane skupine prebivalstva in s tem zmanjšujejo neenakosti v zdravju.