Skoči na vsebino

NOVICA

Aktualni izzivi pri obvladovanju sladkorne bolezni – zmanjšajmo razlike med regijami

Na letošnji, že 9. nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni, ki sta jo danes v Ljubljani organizirala Ministrstvo za zdravje (MZ) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bil v ospredju pogled na to kronično bolezen z vidika podatkov, trendov in razlik med regijami. Podobno kot v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postala pomemben javnozdravstveni izziv, so bili enotni udeleženci konference.


Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje, predsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 (NPOSB), je povedala, da smo pri nas zelo resno vzeli izvajanje nacionalnega programa in tako že devet let preverjamo aktivnosti, ki so bile narejene na tem področju. »Zelo pomembno je, da vsako leto skrbimo, da bi bili slovenski bolniki s sladkorno boleznijo deležni najboljše oskrbe, v vseh okoljih, ne glede v katerem delu države živijo.« Dodala je, da smo v zadnjem času prepoznali, da so moški tisti, ki se premalo vključujejo v preventivne programe in da jih je treba v prihodnje vzpodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja.


Naraščajoči trend sladkorne bolezni pri nas opisujejo tudi podatki, je dejala Nina Pirnat, direktorica NIJZ in opozorila, da je ključno pri obvladovanju bolezni zagotavljanje zdrave izbire. Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v letu 2016 znašal 6,9 odstotka. Prav tak delež je pokazala tudi raziskava EHIS iz leta 2014. Razširjenost sladkorne bolezni in nekatere značilnosti opisujemo tudi s podatki o izdanih zdravilih za zniževanje glukoze v krvi. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb, torej dobra tretjina več. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 odstotka (povprečno za okoli 2500 oseb) letno.
 
Podatki pa nakazujejo tudi razlike v pojavljanju sladkorne bolezni na posameznih območjih v Sloveniji, je na konferenci poudaril izr. prof. prim. dr. Ivan Eržen, dr. med., z NIJZ: »Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter najmanjšo prevalenco v Goriški regiji. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni«.


 
Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji izvedenih več aktivnosti


V okviru NPOSB je bilo v osmih letih narejenih že veliko korakov v smeri boljšega obvladovanja te kronične bolezni. 
Ob tem je Pia Vračko, državna sekretarka na MZ, pohvalila aktivnosti, ki so bile narejene na tem področju. »Med prvimi v zdravstvu ste posvojili koncept opolnomočenja bolnika in integrirane obravnave. Izpostavili ste dobro sodelovanje med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva in vključili v odločanje o za njih najboljši obravnavi tudi bolnike. To se mi zdijo veliki uspehi.«
Več o vsebini konference najdete na spletni strani NIJZ
 
Diabetologinja dr. Jelka Zaletel, dr. med., z NIJZ in UKC Ljubljana, podpredsednice koordinativne skupine za izvajanje NPOSB je na konferenci izpostavila nekatere ključne aktivnosti: »Od leta 2015 naprej razvijamo tri prenovljene centre za krepitev zdravja, v katerih se izvajajo trije novi programi za področje sladkorne bolezni. Med drugim imamo v Sloveniji med redkimi v Evropi tudi delavnico, posebej namenjeno osebam z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. V letošnjem letu smo vzpostavili mentorsko mrežo, v kateri bo približno 30 diplomiranih medicinskih sester edukatork iz specialističnih diabetoloških timov podpiralo usposabljanje štiridesetih diplomiranih medicinskih sester v petindvajsetih novih centrih za krepitev zdravja.« Dodala je, da pri nas z rednim obnavljanjem strokovnih smernic skrbimo za strokovnost na področju oskrbe sladkorne bolezni, na področju pediatrične diabetologije pa dosegamo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. »Letos prvič bomo, tudi s podporo Ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije, predstavili tudi strokovne smernice, namenjene bolnikom, v njim jasnem in razumljivem jeziku


Prav aktivno sodelovanje organiziranih bolnikov je pomemben element pri sprejemanju pravih odločitev, ki bodo pripomogle k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni, s poudarkom na razlikah med regijami, je na konferenci dejal Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ki združuje približno18 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo. »Namen zveze in njenih 39 društev je delovanje na področju preventive in ozaveščanja javnosti, da bi sladkorno bolezen tipa 2 preprečili oziroma odložili na čim poznejše življenjsko obdobje«.


Bližamo se novemu mejniku na področju obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji. Leta 2020 se zaključuje desetletno obdobje izvajanja obstoječega nacionalnega programa, zato oblikujemo izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. Kot so poudarili na konferenci, bodo aktivnosti in ukrepi usmerjeni v devet ključnih področij, pomembnih za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2030.


Te aktivnosti in ukrepi so:
• opolnomočenje bolnikov, njihovih združenj, ter tudi drugih zdravstvenih strokovnjakov in njihovih inštitucij;
• celovitost obravnave, v katero se bolnik tudi aktivno in odgovorno vključuje;
• usklajena in integrirana oskrba;
• spremljanje stanja na področju sladkorne bolezni;
• spremljanje in izvajanje nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni;
• gojenje partnerstva med sodelujočimi inštitucijami;
• skupnostni pristop, pri katerem skupnost prepozna, zagotavlja in usklajuje dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja;
• težnja k enakosti v zdravju in
• sladkorna bolezen od rojstva do pozne starosti.

 

Sladkorna bolezen na posameznika vpliva v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do pozne starosti, kar je vsekakor treba upoštevati pri zasnovi in izvedbi intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni pri nas, je bila sklepna misel letošnje konference. Več o vsebini konference najdete na spletni strani NIJZ