Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka na 4. Nacionalni konferenci o alkoholni politiki

Državna sekretarka Pia Vračko se je danes udeležila 4. Nacionalne konference o alkoholni politiki. V uvodnem nagovoru je poudarila:" Vesela sem, da ste se v tako velikem številu udeležili današnjega dogodka. Posebej pozdravljam tuje predavatelje iz Škotske in Finske, ter predstavnike Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodne mreže nevladnih organizacij IOGT.

 

Tokrat v Sloveniji že četrtič organiziramo nacionalno konferenco o alkoholni politiki. Kot je že tradicionalno, ta tudi letos sledi Evropski konferenci o alkoholni politiki, ki od leta 2004 poteka na vsaki 2 leti v različnih državah. Leta 2016 smo 7. evropsko konferenco gostili v Ljubljani, letošnja 8. z naslovom Razsvetljena alkoholna politika za 21. stoletje pa je potekala prejšnji teden v Edinburgu. Evropska konferenca naj bi podpirala skupno evropsko alkoholno politiko in krepila sodelovanje med ustvarjalci politik, stroko in nevladnimi organizacijami v skupnih prizadevanjih za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola. Hvala vsem, ki ste se je udeležili in prispevali v skupno zakladnico dobrih praks tudi nekaj tistega, kar smo ustvarili in izvajamo doma v Sloveniji.

 

Naj uvodoma na tokratni nacionalni konferenci, na kateri bomo govorili predvsem o alkoholu in nasilju, še posebej poudarim, da gre za politično in interesno zelo izpostavljeno področje, kjer ni pričakovati hitrih uspehov. Alkoholna politika je izrazito medresorska in odraža zavedanje družbe o pomenu zdravja in povezanosti zdravja z razvojem. Naslavlja škodo, ki jo alkohol, sicer dovoljena droga, predstavlja za posameznika in družbo. Je proces, v katerem bomo uspešni samo, če bomo uspeli v njenem izvajanju združiti različne strukture v družbi, ki lahko prispevajo h kreiranju inovativnih modelov preventive in ozaveščanja; k boljšemu nadzoru nad izvajanjem obstoječe zakonodaje; ter k skrbi za tiste, ki se že soočajo z bremenom škode zaradi alkohola. Uspeh alkoholne politike v smislu zdravja in blagostanja ljudi je odvisen od usklajenega delovanja zdravstva, šolstva, socialnega varstva, kulture, policije, pravosodja, kmetijstva in prometa. Za njen uspeh je ključna podpora raziskovalne dejavnosti, lokalnih skupnosti, medijev  in civilne družbe. 

 

V Sloveniji se sicer prepočasi a vztrajno približujemo tistim državam, ki so že ozavestile, da je alkohol eden ključnih dejavnikov tveganja za namerne in nenamerne poškodbe, duševne bolezni, kronične nenalezljive bolezni, za veliko število rakavih obolenj in tudi za spolno prenosljive bolezni. Je eden pogostejših dejavnikov tveganja za motnje v razvoju še nerojenega otroka, kar je bilo dolgo spregledano. Tudi nasilje, ki ima lahko veliko oblik, je pogosto povezano z alkoholom. In ne nazadnje, škodljiva raba alkohola pomembno prispeva k slabši produktivnosti, večjim stroškom v zdravstvu in socialnem varstvu, zavira družbeni ekonomski in socialni razvoj ter ogroža blaginjo ljudi.

 

V preteklih letih smo v Sloveniji veliko pozornosti usmerili v vožnjo pod vplivom alkohola. Dobro sodelovanje med zdravstvom, policijo, pravosodjem in agencijo za varnost v prometu je rodilo napredno zakonodajo z alternativnim kaznovanjem tistih, ki so prekoračili dopustne meje alkohola v krvi. Z akcijo Slovenija piha 0,0 smo se uspešno zoperstavili prepričanju večine, da malo alkohola ne vpliva na vozniške spretnosti. Na določen uspeh kažejo tudi statistični podatki o nesrečah pod vplivom alkohola. Pred kratkim pa sem se udeležila dogodka v spomin na žrtve prometnih nesreč in lahko rečem samo, da dokler bo kdorkoli žrtev nesreče, v kateri je bil prisoten alkohol, težko govorimo o uspehu. 

Ne, nismo še dosegli, da bi se politika v celoti zavedala pomena v zmanjševanje porabe usmerjene alkoholne politike in uveljavila najučinkovitejše ukrepe. Pa vendar danes lahko s ponosom povem, da je bilo ob prometu v zadnjih letih veliko narejenega tudi sicer na področju preprečevanja škodljive rabe alkohola in ozaveščanja različnih skupin prebivalstva. Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju s socialnim varstvom in NIJZ pripravilo projekt SOPA, ki se v celoti financira iz EU sredstev. Gre za celovit pristop v lokalnem okolju za prepoznavanje in učinkovito pomoč vsem tistim, ki tvegano in škodljivo pijejo.

 

Nevladnim organizacijam na področju zmanjševanja rabe alkohola in preprečevanja z njim povezane škode smo z javnim razpisom namenili pomembno več denarja, kar omogoča večjo profesionalizacijo njihovega dela ter pokritost večjega dela Slovenije in več ciljnih skupin z na dokazih utemeljenimi  programi.

 

Ob zavedanju, da lahko cenovno politiko na tem področju, čezmejno prodajo in oglaševanje alkohola najbolje naslovimo v sodelovanju z drugimi državami, si Slovenija že vrsto let prizadeva tudi za bolj učinkovit pristop do tvegane in škodljive rabe alkohola v okviru EU in SZO.

 

Leta 2016 je tako Slovenija organizirala 7. Evropsko konferenco o alkoholni politiki, katere glavna tema je bila navezava alkoholne politike na doseganje ciljev trajnostnega razvoja in obvladovanje kroničnih ne-nalezljivih bolezni.

Letos septembra pa je bila Slovenija tudi pobudnica dogodka v okviru rednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku na temo "Alkohol, ne-nalezljive bolezni in trajnostni razvoj – Kje smo in kam gremo?". Na tem zasedanju je minister za zdravje, ki je takrat komaj začel svoj mandat, s kolegi ministri iz več držav različnih delov Sveta razpravljal o pobudi, da se v mednarodni skupnosti po vzoru nadzora nad tobakom tudi na področju alkohola sprejme obvezujoče zaveze, ki bodo državam v pomoč pri oblikovanju učinkovitih alkoholnih politik.

 

Naj zaključim; današnja tema je trd oreh. Skupaj in povezani pa ga bomo zagotovo enkrat strli. Prepričana sem, da kmalu. Hvala."

 

O konferenci več informacij 

 

Zaključki konference več informacij