Skoči na vsebino

NOVICA

Ob Svetovnem dnevu AIDSa - Poudarjamo pomen pravočasnega odkrivanja okužbe s HIV

»Najnovejše poročilo UNAIDS-a kaže na to, da so globalna prizadevanja za pogostejše testiranje in zdravljenje uspešna.  Leta 2017 je s HIV živelo 36,7 milijona ljudi.  75%  jih je poznalo svoj status in 21,7 milijona (59%) jih je imelo dostop do zdravljenja, medtem ko je bilo leta 2015  takih, ki so poznali svoj status le 65 %, dostop do zdravljenja pa je takrat imelo 17,2 milijona ljudi. Slovenija je na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV primer dobre prakse. V Sloveniji HIV dobro obvladujemo in tudi letos pričakujemo relativno nizko število novih diagnoz«,  je na novinarski konferenci Komisije za AIDS ob bližajočem se Svetovnem dnevu AIDSA izpostavila predsednica Komisije za AIDS in generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec.

 

V Sloveniji živi približno 1.000 oseb s HIV (okužena je manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev), kar je relativno malo v primerjavi z večino drugih držav Evropske unije.
»Rezultati epidemiološkega spremljanja za leto 2017 in do 20. novembra 2018 so spodbudni (NIJZ). V letu 2017 je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena pri 39 osebah, to je manj kot kadarkoli po letu 2010, do 20. novembra 2018 pa je bilo prijavljenih 32 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je za enkrat manj kot kadarkoli po letu 2004. Tudi med MSM je bilo tako v letu 2017 in tudi do 20. novembra 2018 najmanj novih diagnoz v zadnjih desetih letih. Število poznih diagnoz med njimi pa se je, čeprav je še zmeraj previsoko, zmanjšalo - tako malo poznih diagnoz kot lani in letos (do 20. novembra) smo zabeležili samo še leta 2010. Med injicirajočimi uživalci drog in med nosečnicami lani in letos ni bilo novih diagnoz okužbe s HIV«, je še povedala Mojca Gobec.

 

»Predvidevamo, da so dobri rezultati posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja med MSM  ter takojšnjega zdravljenja. Rezultati so tudi posledica sistematičnega dela, dobrega sodelovanja ključnih deležnikov v okviru Komisije za AIDS ter  jasne strategije preprečevanja HIV, ki ji uspešno sledimo vsi ključni deležniki«, je še dodala in poudarila, da skupaj s Komisijo za AIDS uspešno uresničujemo Nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, sofinanciramo pa tudi projekte nevladnega sektorja, raziskovalne programe in evropske projekte. Med raziskovalnimi programi je posebej izpostavila demonstracijski projekt predekspozicijske profilakse in drugo Slovensko nacionalno raziskavo Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost. Preko operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike je ministrstvo omogočilo tudi delovanje programov na področju prepovedanih drog in novih psihoaktivnih snovi. Na terenu je v okviru teh programov poleg socialnih delavcev sedaj zagotovljeno tudi zdravstveno osebje, kar zagotavlja celovitejšo preventivo pri tej ciljni skupini, vključno s preprečevanjem HIV, spolno prenosljivih okužb in hepatitisov B in C.

 

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je predstavil novosti na področju zdravljenja HIV. »Uspeh na področju zdravljenja je fantastičen, še zmeraj pa je pomembno, da osebe, ki imajo HIV, z zdravljenem začnejo dovolj zgodaj in da redno jemljejo zdravila. Če se zdravijo, so funkcionalno zdrave in imajo nezaznaven virus v krvi, kar pomeni, da ne ogrožajo nikogar, zaradi česar je postavljanje teh oseb na rob družbe nesprejemljivo. Stigma ima tudi zelo negativen vpliv na odkrivanje oseb s HIV, vpliva na odločitev za testiranje in za zdravljenje«. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja je pod njegovim vodstvom avgusta pričela izvajati dvoletni demonstracijski projekt  predekspozicijske profilakse (zaščite z zdravili pred izpostavitvijo), v katerega lahko vključijo do 120 moških, ki imajo spolne odnose z moškimi z najvišjim tveganjem za okužbo s HIV. Do sedaj so vključili 60 oseb, vse zainteresirane vabijo, da se prijavijo (več informacij dobijo preko e-pošte: ambulanta.h4(at)gmail.com ali telefonske številke 01 522 8117 v dopoldanskem času). 

 

Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je opozorila tudi na druge bolezni, ki se prenašajo na enak način kot HIV, kot so spolno prenosljive okužbe in okužbe z virusoma hepatitisa B in C, ki so povsod po  svetu v porastu, ob tem pa izpostavila, da za nekatere obstajajo  preventivna cepiva, za druge pa odlična zdravila. Kot največji problem je izpostavila, da večina ljudi za svojo okužbo ne  ve, saj je potek večine teh okužb asimptomatski. Prav  zaradi tega je najpomembnejše aktivno iskanje okuženih in spodbujanje testiranja, še posebej med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kjer odkrijejo veliko gonorej, sifilisa in HIV-a. Kot vodja nacionalne ekspertne skupine  za hepatitise je pohvalila dobro obvladovanje virusov hepatitisa B in C v Sloveniji, kjer od l. 1992 vse otroke cepimo proti hepatitisu B in zagotavljamo najnovejša zdravila, ter s tem zelo uspešno sledimo globalnemu cilju njegove eliminacije do leta 2030.

 

Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, ki v Komisiji za AIDS deluje kot predstavnica odbora Združenja družinskih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije in Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je poudarila, da so družinski zdravniki tisti, ki morajo o pacientih vedeti največ in graditi na zaupanju, razumevanju in empatičnosti - to se bo odrazilo tudi v učinkovitejšem odkrivanju okužbe s HIV.

Tanja Rudolf iz Združenja Drogart je predstavila triletni program HIV ni izbirčen, ki vključuje tudi kampanjo, s katero osveščajo splošno populacijo o tem, da se lahko s HIV okuži vsakdo in s katero razbijajo najpogostejše mite o okužbi s HIV. Del kampanje je usmerjen tudi v mlade v nočnem življenju. Le-te o tveganih, ki so povezana s spolnostjo in  sočasno uporabo alkohola in drugih psihoaktivnih substanc osveščajo tudi na prizoriščih nočnega življenja. Za okužbo s HIV je dovolj le en nepremišljen spolni odnos, poudarjajo.

 

Sebastjan Sitar in DIC Legebitra je predstavil program Odziv na HIV, testiranje v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, katerega značilnost je, da ga izvajajo usposobljeni vrstniški svetovalci, njegova prednost pa je tudi, da testirajo še na druge spolno prenosljive okužbe, ne zgolj na HIV. Program je kot primer dobre prakse v evropski regiji prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija. V imenu nevladnih organizacij, ki delujejo pod okriljem Komisije za AIDS  (Legebitra, Drogart, ŠKUC, DIH, DŠMS skupaj izvajajo 6 preventivnih programov) je nadaljeval s predstavitvijo prizadevanj nevladnega sektorja na področju preprečevanja HIV in varovanja pravic oseb s HIV. Izpostavil je dobro medsebojno sodelovanje in dobro sodelovanje znotraj Komisije za AIDS. »Veseli smo pozitivnih premikov na področju varstva pravic oseb s HIV, saj smo letos  nevladniki in infektološka stroka po posvetovanjih s Komisijo za medicinsko etiko in Ministrstvom za zdravje dosegli omejitev dostopa do podatkov o izdanih zdravilih za zdravljenje HIV. Upamo, da bo to pripomoglo k zmanjševanju diskriminacije HIV pozitivnih oseb pri dostopu do zdravstvenih storitev. Naše sporočilo je nezaznavno je neprenosljivo – pomembno je, da vemo, da oseba na uspešnem zdravljenju ne more prenesti HIV-a na drugo osebo«, je zaključil.