Skoči na vsebino

NOVICA

Državna sekretarka na okrogli mizi o medsektorskem delovanju za zdravje in trajnostni razvoj, EPH2018

Državna sekretarka mag. Pia Vračko je 28. novembra sodelovala na okrogli mizi z naslovom Politika odločanja – pristopi k medsektorskemu delovanju za zdravje in trajnostni razvoj, ki je potekala v okviru Konference EPH 2018.

Okroglo mizo sta povezovala prof. dr. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in mag. Pia Vrečko. Na njej so sodelovali: Vytenis Andriukaitis, evropski komisar za zdravje in varnost hrane, Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet, Samo Fakin, minister za zdravje, Leen Meulenbergs, predstavnica SZO za Evropsko Unijo in Natasha Azzopardi Muscat, predsednica Evropskega združenja za javno zdravje.

Pred začetkom diskusije je državna sekretarka pozdravila prisotne.

«Spoštovani gostje, udeleženci, dragi dame in gospodje,

rada bi vam izrekla toplo dobrodošlico v Sloveniji, državi v osrčju Evrope, v kateri so našli najstarejše glasbilo in najstarejše kolo. Državi, ki se razteza od veličastnih alpskih vrhov, smaragdnih rek in jezer prek vinogradov s svetovno znanimi vini do modrega Jadranskega morja in globin podzemnega sveta osupljivih jam. Vse to lahko najdete v manj kot eni uri vožnje od prestolnice Ljubljane, katere ime pomeni ljubljena. Mesto je bilo leta 2016 zelena prestolnica Evrope in je prejelo več nagrad za zeleni razvoj in mobilnost.

Slovenija je tudi država, ki je znana po dobrem osnovnem zdravstvenem varstvu –praznovali smo že 90. obletnico odprtja prvega zdravstvenega doma za osnovno zdravstveno varstvo, ki so ga odprli leta 1926. Slovenija je tudi država, v kateri so vsi prebivalci vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje. V njej je izobraževanje javna dobrina. Slovenija je ena izmed najvarnejših držav na svetu in država z najmanj neenakosti med spoloma v Evropi.

Kljub temu pa si v modelu, že splošno poimenovanem kot model netrajnostnega razvoja, z drugimi državami delimo klasično breme bolezni. Bolezni srca in ožilja ter rak so vodilni vzroki umrljivosti, naraščajo pa tudi izzivi, povezani z duševnim zdravjem in debelostjo, v družbi je tudi vse več neenakosti, pa tudi vse manj biotske raznovrstnosti v okolju.

Evropska konferenca o javnem zdravju zagotavlja edinstveno priložnost za predstavitev in obravnavo aktualnih vprašanj, povezanih z javnim zdravjem kot znanstveno vedo, ter za pogovor o pristopih, ki se morajo sprejeti v družbah, da bi okrepili zavest, odgovornost ter ukrepe za zdravje in razvoj.

Izvajanje ukrepov za spodbujanje in varovanje zdravja in dobrega počutja ter za preprečevanje bolezni je vprašanje, s katerim se je treba spopasti na najvišji državni ravni in je zato politična odločitev.

K današnji okrogli mizi smo povabili cenjene goste z najvišje politične ravni in iz strokovnih zdravstvenih organizacij, da bi se pogovorili o tem, kdo lahko kaj stori, da se sproži medsektorsko delovanje ter vzpostavi vsevladna odgovornost za uspešno, zdravo in trajnostno družbo. Prosim, dovolite mi, da na kratko predstavim temo. 

V trenutnem silosnem pristopu se zdravje razume predvsem kot cilj zdravstvenega sektorja.

Toda vsak segment vlade in gospodarstva vpliva na zdravje. V sodobnih družbah se njihovi učinki razumejo le kot zunanji dejavniki oz. stranski učinki. Zdi se, kot da so slepi za dejstvo, da je dobro zdravje bistveno za cilje politik številnih sektorjev.

Kako lahko države v takšni silosni ureditvi prevzamejo odgovornost za dobro zdravje svojih prebivalcev? Pravzaprav je vprašanje, v kolikšni meri želijo države ohranjati dobro zdravje svojih prebivalcev oz. ali želijo v različnih merah predvsem skrbeti za bolne ljudi, katerim lahko zdravje vračajo z zdravstvenimi storitvami.

Da bi poskrbeli, da ljudje ohranjajo in krepijo svoje zdravje in dobro počutje, bi se morale različne politike državnih organov na področju zdravstva dopolnjevati, ne pa si nasprotovati.

Obstaja več primerov, kako lahko drugi sektorji prispevajo k dobrem zdravju in dobrem počutju prebivalcev.

Na zdravje vpliva več dejavnikov, zato je za ustvarjanje okolja in razmer, ki so ugodni za zdravje in dobro počutje, bistvenega pomena vladna zavezanost.

Kateri so argumenti za pristop, v sklopu katerega so »za zdravje odgovorni vsi sektorji«?

Dobro zdravje izboljšuje kakovost življenja, povečuje sposobnost učenja, krepi skupnosti in izboljšuje produktivnost. Vse večje breme nenalezljivih bolezni in naraščajoče neenakosti glede zdravja opozarjajo na potrebo po tem, da v namen izboljšanja javnega zdravja sežemo tudi širše, izven zdravstvenega sektorja.

Večsektorsko delovanje na področju zdravja pomeni, da zadevni sektorji komunicirajo in sodelujejo v sklopu vlade, med seboj in z nevladnimi sektorji, da dosežejo dobro zdravje ljudi in uresničijo cilje trajnostnega razvoja.

Nov, integriran pristop je obvezen – ne gre le za obvladovanje pretresov, ampak za graditev preobrazbenih zmogljivosti; ne gre le za silosno delovanje, ampak za priznavanje zapletenih sistemov in načina delovanja s sinergijskimi učinki.

Potrebujemo preobrazbo upravljanja, ki naj preseže čezmerno zanašanje na bruto domači proizvod kot merila človeškega napredka. Potrebujemo upravljanje, ki bo povsem usklajeno s 3. členom Lizbonske pogodbe, ki navaja mir, vrednote, blaginjo, svobodo, varnost in pravico.

Današnja okrogla miza je namenjena pogovoru o tem, kaj lahko storimo, da medsektorsko odgovornost potisnemo višje na lestvici agende EU. Kako lahko spodbudimo sektorje EU, da prevzamejo odgovornost za svoje zunanje učinke prelitja, še posebno učinke svojih dejavnosti na zdravje in dobro počutje prebivalcev ter na trajnost družbe?

Besedo predajam prof. dr. Ivanu Erženu z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije, predsedniku organizacijskega odbora 11. Evropske konference o javnem zdravju, ki bo vodil okroglo mizo. Prof. Eržen, beseda je vaša.«