Skoči na vsebino

NOVICA

Težave rešujemo, razpada sistema primarnega zdravstvenega varstva pa ni

Minister za zdravje Samo Fakin je po današnjem srečanju z direktorji zdravstvenih domov ocenil, da težave so, vendar pa nobena od njih ni tako alarmantna, da bi lahko rekli, da je sistem primarnega zdravstvenega varstva v razpadu ali razsulu. Minister Fakin je povedal, da so mu direktorji na vprašanje "Ali primarni zdravstveni sistem razpada,« zagotovili, da ne. Za izboljšanje primarnega zdravstva, za kar obstaja še kar nekaj možnosti in priložnosti, sta ključnega pomena dober pretok informacij in dobra komunikacija. Srečanja z direktorji zdravstvenih domov, direktorji ZZZS, NIJZ in Združenjem zdravstvenih zavodov ter predstavniki ministrstva bodo zato do nadaljnjega potekala dvakrat mesečno.

Današnjega srečanja z direktorji so se poleg ministra udeležili tudi generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar in vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec. Po sestanku so napovedali, da se bodo na izzive v primarnem zdravstvenem sistemu odzvali z naslednjimi ukrepi:

-    prenova obračunskega modela, predvsem destimuliranje ekscesnih preobremenitev pri nekaterih zdravnikih;
-    administrativne razbremenitve, predvsem prenos določenih pooblastil na diplomirano medicinsko sestro;
-    izboljšanje informacijskega sistema;
-    nova opredelitev glavarinskih količnikov in standardov; 
-    selektivno nagrajevanje (tisti, ki delajo več, bodo dobili višje plačilo in obratno);
-    prehod oseb, starejših od 19 let, od pediatra k družinskemu zdravniku;
-    uredili delo na dveh deloviščih (ambulantno delo in delo v NMP). 

 

Minister Fakin je pojasnil, da so se na sestanku z direktorji dogovorili, da bodo morali plačnik, stroka in sindikati ponovno opredeliti, kaj je potrebno opraviti za polno plačilo. Doreči pa bo potrebno tudi, koliko časa bomo potrebovali za realizacijo zahtev stavkovnega sporazuma prejšnje Vlade RS. Minister je povedal, da je bil normativ tako znižan, da bi v sistemu potrebovali tako še 200 dodatnih zdravnikov. Kljub temu, da se je število družinskih zdravnikov v zadnjih 10 letih povečalo za 45-odstotkov, zahtev iz doseženega sporazuma ni mogoče uresničiti. Nujna je prenova obračunskega modela, saj je sedanji obračunski model iz leta 1994. Na prenovi že dela delovna skupina.

 

Radivoje Pribaković Brinovec je pojasnil, da se število družinskih zdravnikov povečuje. Trenutno je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Med njimi je veliko mladih zdravnikov do 35 leta, močna pa je tudi skupina zdravnikov, starejših od 55 let. Ob tem je prepričan, da lahko s skrbnim načrtovanjem in usmerjanjem kolegov v družinsko medicino te ugodne trende obdržimo. Poudaril pa je, da je treba »obremenitve kolegov na primarni ravni vzeti resno. Zahtevnost dela se povečuje, če primerjamo delo izpred 20. let in danes, družinski zdravniki delajo tudi v dežurstvih.«


K temu je Marjan Pintar dodal, da smo še daleč od tega, da bi lahko govorili o razpadu sistema. Prepričan pa je, da gre za dejavnost, ki zahteva dodatno pozornost. Direktorji so po njegovih besedah opozorili predvsem na neenakomerno obremenjenost timov, do selitve od najbolj obremenjenih zdravnikov k tistim manj obremenjenim pa ne prihaja. Za bolj uravnovešeno obremenitev je po njegovi oceni potrebna sprememba modela financiranja ambulant.


Prav tako je Marjan Sušelj opozoril, da obračunski model ne rešuje vseh posebnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Po njegovi oceni bo zato treba v prenovi upoštevati varovalke, ki bodo sistem pokrivale čim bolj ustrezno.