Skoči na vsebino

NOVICA

Državni sekretar na neformalnem srečanju ministric in ministrov za zdravje v Bukarešti

 

Državni sekretar dr. Tomaž Pliberšek se je udeležil neformalnega srečanja ministric in ministrov za zdravje držav članic EU, ki je potekalo od 14. do 15. aprila 2019 v Bukarešti. Neformalno srečanje je v okviru predsedovanja Svetu EU organiziralo Ministrstvo za zdravje Romunije.

 

Ministri in vodje delegacij so razpravljali o nekaterih aktualnih in pomembnih evropskih temah na področju zdravja. V prvem delu srečanja so si izmenjali mnenja o uravnoteženem dostopu do novih zdravil v EU. Romunska ministrica za zdravje Sorina Pintea je uvodoma izpostavila pomembnost ukrepov za zagotavljanje zgodnjega dostopa do novih inovativnih zdravil ter zagotavljanje dostopa do enakovrednih zdravljenj za vse paciente z redkimi boleznimi v EU.


Zgodnji dostop do najnovejših inovativnih terapij se do določene mere lahko zagotovi s pospešenim ocenjevanjem, pogojnim odobravanjem novih inovativnih zdravil ali novimi inovativnimi zdravili za sočutno uporabo oz. kombinacijo omenjenega. Državni sekretar Pliberšek, ki je vodil slovensko delegacijo, je v razpravi med drugim povedal, da Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS v skladu z regulatornim okvirom v izjemnih primerih lahko začasno dovoli trženje zdravila brez dovoljenja za promet. Izpostavil je, da bi lahko na ravni EU zagotovili dostop do enakovrednega zdravljenja za vse bolnike z redkimi boleznimi v EU s pomočjo sodelovanja tistih organov, ki so odgovorni za določanje cen. Poudaril je tudi pomembnost direktive o preglednosti cen zdravil. To so pozdravile tudi nekatere druge države članice, Evropska komisija in Sekretariat Sveta EU. Države članice so zavzele za nadaljnjo okrepljeno izmenjavo najboljših praks na področju zdravil.

 

Romunsko predsedstvo je v nadaljevanju predstavilo tudi problematiko hepatitisa. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je okoli 4,7 milijona oseb kronično okuženih z virusom hepatitisa B (HBV) in 3,9 milijona z virusom hepatitisa C (HCV). V zadnjem desetletju se je način prenosa hepatitisa v Evropi spremenil. Razlogov je več: izboljšanje transfuzije krvi in zdravstvenih standardov ter programa cepljenja za HBV, zmanjšanje tveganja pri injiciranju drog in pomembne spremembe pri uporabi drog, ki se injicirajo. Da bi v Romuniji zmanjšali pojavnost hepatitisa B in C, nacionalna zdravstvena strategija za obdobje 2014–2020 določa obe bolezni kot prioritetni prenosljivi bolezni. Zanju je zagotovljeno zdravljenje v skladu z Globalno zdravstveno strategijo virusnega hepatitisa 2016–2021 (sprejeta na generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije) in cilji trajnostnega razvoja Agende 2030 Združenih narodov.


Slovenija ima eno od najboljših praks obvladovanja virusnega hepatitisa B in C, predvsem glede intravenskih uživalcev drog. To je v svojem nastopu predstavil tudi državni sekretar Pliberšek. Že v 90-ih letih je bila pri nas ustanovljena interdisciplinarna ekspertna skupina za virusne hepatitise. Prav tako ima Nacionalni inštitut za javno zdravje RS vzpostavljeno epidemiološko spremljanje. Virusna hepatitisa B in C sta vključena tudi v Strategijo preprečevanja in obvladovanja HIV/AIDS ter Nacionalni program o drogah. Poseben poudarek je dan izpostavljenim skupinam z večjim tveganjem za okužbe. Pri nas so vsa zdravila za zdravljenje hepatitisa B in C zagotovljena iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

 

Zadnja tema neformalnega srečanja je bila mobilnost pacientov na podlagi Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU). V zvezi s tem je romunska ministrica za zdravje Pintea uvodoma izpostavila, da Direktiva 2011/24/EU deluje skupaj z Uredbo 883/2004 o koordinaciji zdravstvenih sistemov, vključno z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Ob tem omogoča izvajanje načela o prostem gibanju oseb in zagotavlja pravice pacientov za varno in kakovostno zdravstveno varstvo pod določenimi pogoji. Države ostajajo odgovorne za nacionalne zdravstvene sisteme, medtem ko jih direktiva spodbuja k okrepitvi čezmejnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva. To naj bi naredile preko vzpostavitve pravnih podlag za pospeševanje sodelovanja na področju e-zdravja, e-receptov, ocenjevanja zdravstvenih tehnologij (HTA), redkih in kompleksnih bolezni, in sicer s formiranjem evropskih referenčnih mrež (ERN). Čeprav mobilnost pacientov od uveljavitve direktive leta 2013 vseskozi narašča – predvsem čezmejna mobilnost na podlagi geografskih in kulturnih bližin, je število pacientov, ki so deležni tovrstnih storitev, še vedno nizko. Vodja slovenske delegacije je izpostavil, da v Sloveniji izvaja čezmejno zdravstveno varstvo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Slednji je ustanovil tudi Nacionalno kontaktno točko, ki ozavešča zavarovane osebe o njihovih pravicah, možnostih zdravljenja v drugih držav članicah (in tudi širše v tujini) in o povračilu stroškov. Na ravni EU je bilo ustanovljenih 24 ERN. Devet slovenskih izvajalcev zdravstvene dejavnosti je vključenih v devet različnih ERN. To je za Slovenijo pomemben dosežek na področju zdravstva. Vseh devet izvajalcev, ki izvajajo terciarno zdravstveno dejavnost, je že vključenih v integralni del zdravstvenega sistema v Sloveniji.

 

Ob robu neformalnega srečanja se je državni sekretar Pliberšek sestal z nemško in portugalsko delegacijo na temo prioritet trojke predsedovanja Svetu EU.