Skoči na vsebino

NOVICA

21. 10. 2016

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc nagovorila udeležence posveta na temo krepitve kapacitet v EU za nadzor nad tobakom.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je danes v Državnem svetu nagovorila udeležence posveta na temo krepitve kapacitet v EU za nadzor nad tobakom, ki ga je pripravila skupaj s slovenskimi nevladnimi organizacijami Evropska mreža za preprečevanje kajenja (European Network for Smoking Prevention – ENSP).


V uvodu svojega nagovora je ministrica izrazila veselje, da Državni svet prav v teh dneh, ko se v Sloveniji odločamo o novi zakonodaji za nadzor nad tobakom, gosti strokovnjake in zagovornike iz vse Evrope.

 

"Še posebej pozdravljam člane Evropske mreže za preprečevanje kajenja, ki ima dolgo tradicijo povezovanja nevladnih organizacij, zavezanih k zmanjševanju kajenja, in na tem področju beleži pomembne uspehe. Sodelovali ste pri sprejemanju Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom, podpirali ministre za zdravje pri prepovedih kajenja v zaprtih prostorih in sodelovali v procesu sprejemanja direktive. Malo nevladnih mrež je tako trdnih, s tako jasnimi cilji," je dejala ministrica.

 

V nadaljevanju je poudarila, da je v Sloveniji tobak še vedno vsak dan vzrok za prezgodnjo smrt vsaj desetih ljudi. "Predstavlja ogromen strošek tako za zdravstvo kot za delodajalce, ki financirajo dolge bolniške odsotnosti delavcev zaradi bolezni, povezanih s tobakom. Vsako leto izgubimo 3600 življenj, vsaka peta smrt zaradi raka v Sloveniji je posledica raka pljuč, ki je v 90 % povezan s kajenjem. Stroški zdravljenja, zmanjšana produktivnost in prezgodnja umrljivost predstavljajo po oceni Evropske komisije kar 5% slovenskega bruto domačega proizvoda."

 

Izpostavila je, da je še posebej zaskrbljujoče, da ob zmanjšanju kajenja pri moških, zdaj kadi vedno več mladih žensk, kar je očitna posledica agresivne promocije tobačnih izdelkov v zadnjih letih, namenjene prav njim. "Skrb vzbuja tudi, da smo v Sloveniji sicer uspešni pri podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, precej manj pa pri podaljševanju zdravih let življenja. In tudi v tem primeru tobak pomembno prispeva k negativnim trendom."

"Na eni strani se soočamo z izzivom vzdržnosti zdravstvenih sistemov zaradi bolezni, ki so pogosto povezane s tobakom, na drugi pa z oklevanjem, da bi sprejeli najbolj cenovno učinkovite ukrepe, ki jih priporočajo stroka in mednarodne organizacije: dvig cen in davkov na tobačne izdelke; popolno prepoved vsake promocije tobačnih izdelkov in tudi kajenja; in dosledno izvajanje vseh ukrepov za zmanjšanje dostopnosti do teh škodljivih izdelkov," je poudarila ministrica.

 

"Na ministrstvu smo odločeni, da ob zahtevah direktive, predlagamo še vse tiste ukrepe, ki zagotavljajo celovit pristop in povečujejo možnost za uspeh. Uvajamo enotno embalažo, licenciranje prodaje tobačnih izdelkov in tobačni cent. Prepovedujemo prodajo tobačnih izdelkov na daljavo in kajenje v avtomobilu, ko je v njem prisoten otrok. Zavedamo se, da k celovitemu pristopu sodijo tudi programi ozaveščanja v vseh populacijskih skupinah; delo z mladimi, ki se izvaja na podlagi strokovnih smernic; svetovanje v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki ga izvajajo za kratke intervencije in informacijski intervju usposobljeni zdravstveni kadri; programi odvajanja od kajenja v zdravstvu in v delovnih organizacijah; in tudi medijske kampanje. Gre za preventivne aktivnosti, v katerih bomo lahko uspešni samo, če bodo strokovno zastavljene, če bomo za izvajalce zagotovili usposabljanja in bodo dostopne v vseh okoljih, vsem skupinam prebivalstva, tudi tistim, najbolj ranljivim."

 

"Za tak celovit pristop je ob zakonodajnih rešitvah potreben tudi strateški pristop in vlaganje v razvoj preventivnih dejavnosti. V  Nacionalnem planu zdravstvenega varstva smo si tako kot Finska, Irska in Velika Britanija zato naložili, da bomo pomembno zmanjšali število kadilcev že do leta 2025, in sicer na 15%, in v nekaj desetletjih postali družba brez tobaka," je izpostavila ministrica.

 

Prepričana je, da je prvi korak na tej poti sprejetje zakonodaje, kot jo predlagajo na ministrstvu. "Tudi v Sloveniji se je že ob prejšnjih in toliko bolj ob zdajšnjem predlogu sprememb zakonodaje pokazalo, da industrija ne bo zlahka popustila. V javni obravnavi smo dobili pripombe in opozorila vseh glavnih proizvajalcev tobačnih izdelkov, našim rešitvam so nasprotovale celo posamezne države. Argumenti so vedno isti: črni trg, zmanjšani prilivi v proračun, tožbe zaradi intelektualne lastnine… predvsem pa je značilna popolna ignoranca škode, ki jo posamezniku in družbi povzroča tobak. Koliko pravzaprav je vredno človeško življenje in blagostanje ljudi? Lahko na problem tobaka res gledamo samo skozi  denar? Seveda ne, zdravje in blagostanje ljudi sta eden ključnih trajnostnih razvojnih ciljev, ki so si jih države Sveta zastavile v okviru Združenih narodov. Zavzemanje za družbo brez tobaka je zato legitimen cilj vseh Vlad, ministrov, poslancev, medijev, strokovnjakov in civilne družbe. Vseh, ki se zavzemamo za trajnostni razvoj, družbo blagostanja in zdravja za vse," je udeležencev posveta dejala ministrica.


"Z veliko večino nas podpirajo tudi državljani, kar smo v Sloveniji za vse ukrepe že večkrat preverili v raziskavah javnega mnenja."

 

Za konec je poudarila pomen povezovanje vseh ključnih deležnikov. "Tobak je globalni problem in skupaj ga bomo najbolje naslovili. Še enkrat hvala, ker ste za svoj posvet izbrali prav našo državo. Prepričana sem, da se boste še vrnili in takrat bi vas radi presenetili z odličnimi rezultati."