NOVICA

21. 11. 2013

Publikacija OECD o kazalnikih zdravja in zdravstvenih sistemov - Health at a Glance 2013

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes izdala publikacijo z naslovom "Health at a Glance 2013" , v kateri so predstavljeni podatki in primerjave o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD, delno pa so vključeni tudi podatki za Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Rusijo in Južno Afriko, ki predstavljajo večja gospodarstva izven OECD. Podatki za Slovenijo so v publikacijo vključeni drugič zapored.


Publikacija temelji na podatkih iz »OECD Health Data 2013«, obsežnem naboru  statističnih podatkov in preko 1200 kazalnikov v 34 državah članicah OECD.  OECD v publikaciji "Health at a Glance 2013" ugotavlja, da se zaradi zniževanja javnih izdatkov v času krize ustavlja rast porabe v zdravstvu. Izdatki za zdravstvo so se med letoma 2009 in 2011 zmanjšali v tretjini držav članic, še posebej v tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela. Gre za izrazito spremembo v primerjavi z obdobjem pred krizo, ko so se izdatki za zdravstvo več let izrazito povečevali. Tako je npr. poraba v zdravstvu med letoma 2009 in 2011 v Grčiji padla za 11,1 odstotka in za 6,6 odstotka na Irskem, pomembno pa se je upočasnila rast v Kanadi (0,8 odstotka) in v Združenih državah Amerike (1,3 odstotka).
V letu 2008 je Slovenija za zdravstvo namenila 8,3 odstotka BDP, v letu 2009 pa 9,2 odstotka, kar je blizu povprečja držav članic OECD, ki znaša 9,6 odstotka. Bistveno povečanje deleža izdatkov za zdravstvo v BDP v Sloveniji v letu 2009 je posledica padca gospodarske rasti, realno za 7,8 odstotka. V letu 2009 so v Sloveniji izdatki za zdravstvo po pariteti kupne moči na prebivalca znašali 2.579 USD, kar je za 20,23 odstotka manj v primerjavi s povprečjem držav članic OECD. V Sloveniji je znašala v obdobju 2000–2009 letna povprečna realna rast izdatkov za zdravstvo na prebivalca 3,9 odstotka, kar je primerljivo s povprečno rastjo v državah članicah OECD (4 odstotke). V večini držav članic OECD se je delež neposrednih plačil v izdatkih za zdravstvo v obdobju 2000–2009 zniževal (povprečje -1,5 odstotka), v Sloveniji pa se je delež v omenjenem obdobju povečal za 1,1 odstotka. V Sloveniji je delež neposrednih plačil v potrošnji gospodinjstev nizek (znaša 2,2 odstotka) v primerjavi s povprečjem držav članic OECD (3,2 odstotka).

Ukrepi vlad pri zniževanju izdatkov so vključevali znižanja cen medicinskih dobrin, predvsem zdravil ter znižanja izdatkov in plač v bolnišnicah. V več kot treh četrtinah držav članic OECD so se izdatki za preventivne programe v primerjavi z letom 2010  realno znižali, kar polovica držav pa je za preventivo v letu 2011 porabila manj kot leta 2008.

Poročilo ugotavlja, da rezi v porabo pri stroškovno učinkovitih programih preprečevanja debelosti, škodljive rabe alkohola in kajenja zbujajo zaskrbljenost. Kakršnikoli kratkoročni proračunski prihranki pri tem ne odtehtajo škodljivih dolgoročnih vplivov na zdravje in prihodnjo porabo.

Krčenje zdravstvenih storitev in spremembe v njihovem financiranju s povečevanjem neposrednih (ang. "out of pocket") plačil pacientov vplivajo na dostopnost do zdravstvene oskrbe. Po letih izboljševanja so se tako čakalne dobe za nekatere operacije povečale na Portugalskem, v Španiji, Angliji in na Irskem.
V vseh državah OECD so najbolj prizadete skupine prebivalcev z najnižjimi dohodki, ki bi se lahko odrekali potrebni zdravstveni oskrbi, kot so zdravila in redni pregledi zaradi kroničnih bolezni. Ti pojavi prinašajo tveganja dolgoročnih zdravstvenih in ekonomskih posledic za najbolj ranljive skupine v družbi.

Kot ugotavljajo v publikaciji, je vpliv krize na zdravje na ostalih področjih zelo različen. Medtem ko je stopnja samomorilnosti v začetku krize zrasla, se je sedaj stabilizirala. Zmanjšala se je smrtnost zaradi prometnih nesreč, v marsikateri državi pa se je znižala tudi poraba alkohola in tobaka.


Podatki za Slovenijo so na nekaterih področjih ugodni


Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji in v državah OECD preseglo 80 let. Kljub dolgoletnemu ugodnemu trendu, razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 30 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji znaša 10,4 let, med ženskami pa 4,4 leta.
Slovenija izkazuje ugodne rezultate na področju zmanjševanja umrljivosti novorojenčkov, kjer se z 2,9 umrlimi na 1.000 živorojenih (povprečje OECD 34 je 4.1) uvršča med prvih osem držav.
Carski rez smo v letu 2011 v Sloveniji opravili v 19,4 primerih na 100 živorojenih. S tem se naša država uvršča v skupino držav, v katerih se redkeje odločamo za ta poseg. Vendar prav pri tem posegu v Sloveniji opažamo izrazito rast v zadnjih 20 letih. Leta 1990 smo se za carski rez odločili le v devetih primerih, leta 2000 v 11 primerih in leta 2005 v 15 primerih na 100 živorojenih.
V Sloveniji že dlje časa opažamo tvegano pitje alkohola med 15-letniki, med katerimi jih je bilo v letu 2011 več kot 40 odstotkov pijanih vsaj dvakrat v življenju. Povprečje OECD je nižje za 10 odstotkov. Slovenija se tako skupaj z Dansko, Finsko, Anglijo, Estonijo, Madžarsko in Češko nahaja med državami z najbolj tveganim pitjem alkohola med mladostniki. Med otroki opažamo tudi visok delež tistih s prekomerno telesno težo – v Sloveniji je pretežkih 30 odstotkov fantov  (povprečje OECD je 23 odstotkov), medtem ko dekleta ne odstopajo od povprečja OECD, ki znaša 21 odstotkov.
Slovenija je imela v letu 2011 2,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev, kar je pod povprečjem OECD (3,2 zdravnika na 1000 prebivalcev) in manj kot v večini držav EU. Podobno število zdravnikov na 1.000 prebivalcev imajo Združene države Amerike, Kanada in Nova Zelandija. Med vsemi zdravniki je delež zdravnikov splošne in družinske medicine 20 odstotkov (povprečje OECD je 30 odstotkov). Slovenija je med državami z najvišjim deležem zdravnic. V primerjavi z drugimi državami OECD Slovenija izstopa z visoko stopnjo diplomantov medicine glede na število vseh zdravnikov in visoko stopnjo diplomantov zdravstvene nege na 100.000 prebivalcev.
Slovenija se je enako kot v poročilu iz leta 2011 uvrstila med države z najvišjo smrtnostjo v obdobju 30-ih dni po sprejemu v bolnišnico zaradi (ishemične) možganske kapi. Za uspešno obvladovanje tega problema je potrebna pravočasna in invazivna diagnostika ter terapija v specializiranih enotah.
Delež cepljenih proti gripi je bil v starostni skupini starejših od 65 let v Sloveniji med najnižjimi v državah OECD in je znašal 16 odstotkov. Leta 2005 je bil ta delež še enkrat višji. Povprečna precepljenost v državah OECD je bila 56 odstotna.

Več podatkov o "Health at a Glance 2013" je na voljo na spletni strani OECD.