Skoči na vsebino

NOVICA

20. 3. 2017

Neformalno srečanja ministrov za zdravje

V okviru malteškega predsedovanja Svetu EU je danes, 20. marca 2017 v Valletti na Malti potekalo neformalno srečanje ministrov za zdravje držav članic EU. Srečanje je vodil malteški minister za zdravje, Chris Fearne. Na zasedanju so ministri za zdravje in vodje delegacij držav članic razpravljali o učinkovitem ukrepanju za obvladovanje otroške debelosti, obvladovanja okužbe s HIV/AIDS ter strukturiranega sodelovanja za izboljšanje dostopa do inovativnih zdravil in tehnologij za redke bolezni ter za izboljšanje dostopa do specializiranih storitev.

 

Ministri so v razpravah poudarili, da je za uspeh pri obvladovanju otroške debelosti nujno celostno, medresorsko ukrepanje na nacionalni in na mednarodni ravni. Vodja slovenske delegacije Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje je v razpravi poudarila, da smo bili v Sloveniji zaradi sistematičnega ukrepanja že uspešni, saj se je trend naraščanja debelosti med otroki ustavil in beležimo njegovo zmanjšanje. V Sloveniji smo leta 2015 sprejeli Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, pred sprejemom na Vladi RS pa je tudi akcijski načrt, ki je izrazito medresorsko naravnan in povezuje ukrepe mnogih sektorjev in drugih deležnikov, s ciljem oblikovanja okolij, ki bodo o spodbujala zdrav razvoj otrok ter ohranjanje zdravja. Glede sodelovanja na ravni EU in aktivnosti Evropske komisije je izpostavila področje trženja živil otrokom, prizadevanja na področju preoblikovanja živil in izboljšanja praks na področju javnega naročanja v javnih ustanovah, kjer ima Slovenija bogate izkušnje.

 
Predsedujoči malteški minister za zdravje je glede problematike HIV/AIDS poudaril, da je kljub impresivnemu zmanjšanju razširjenosti aidsa v zadnjem desetletju, raven HIV v Evropi še vedno nesprejemljivo visoka. Leta 2015 je bilo skoraj 30 tisoč novih diagnoz okužbe s HIV v regiji EU/EGP. Obstajajo ocene o 810 tisoč okuženih z virusom HIV v EU/EGP v letu 2015, kar znaša 0,2 odstotka odrasle populacije. A to ni celotna slika, saj je še veliko število ljudi, ki niso testirani. Malteški minister je izpostavil Malteško deklaracijo, ki vsebuje vrsto ukrepov, med katerimi je tudi zmanjševanje stigmatizacije in diskriminacije najbolj ranljivih skupin in oseb, ki živijo z okužbo HIV. Države članice, vključno s Slovenijo so poudarile potrebo po okrepitvi prizadevanj na področju preventive, zgodnjega odkrivanja, dostopa do zdravljenja in zmanjševanja stigme in diskriminacije. Pozvale so k prenovi dublinske deklaracije ter izpostavile sodelovanje na področju cenovne politike dragih zdravil.

 

V nadaljevanju je predsedujoči predstavil zaključke tehničnega sestanka na temo    prostovoljnega strukturiranega sodelovanja med zdravstvenimi sistemi, ki pomenijo podporo nacionalnim prizadevanjem v korist bolnikov in zdravstvenih delavcev. Izpostavil je, da smo priča porastu čezmejnega sodelovanja na področju zdravja – na bilateralni in multilateralni ravni. To je podprto s strani evropske zakonodaje (npr. Direktiva o pravicah pacientov do čezmejnega zdravstvenega varstva) in EU politik ter preko izboljšanega dostopa do zdravstvenih tehnologij. Menil je, da prostovoljno sodelovanje na področju inovativnih zdravstvenih tehnologij, zdravil za zdravljenje redkih bolezni in dragih zdravil bistveno prispeva k izboljšanju dostopa pacientov do teh novih oblik zdravljenja.  Na tem področju so že opazne različne mednarodne izkušnje, od tega, da sodelovanje vodi določena skupina držav, ali pa da ga usmerja določena mednarodna organizacija. Ne obstajajo pa učinkoviti dokazi, kateri model je boljši, vendar pa sodelovanje lahko predstavlja eno od možnih rešitev reševanja neuravnoteženih zdravstvenih tehnologij in tako lahko boljše služi cilju javnega zdravja.  

 

Malteški minister za zdravje je glede zadnje tematike poudaril, da je potrebno ovrednotiti izzive, s katerimi se soočajo zdravstveni kadri in izboljšati sodelovanje med zdravstvenimi strokovnjaki z namenom posredovanja visoko kvalitetnih in specializiranih zdravstvenih storitev za paciente. Izpostavil je sodelovanje znotraj države in med državami. To pa omogoča ravno strukturirano sodelovanj, na področju zdravstvene in izobraževalne politike. Zavzel se je za krepitev prostovoljnega strukturiranega sodelovanja med evropskimi zdravstvenimi sistemi, da bi izboljšali dostop do visoko specializiranih storitev, kar je pomembna prednostna naloga za malteško predsedstvo v zdravstvenem sektorju. Izraz "strukturirano sodelovanje" se šteje, da se sklicuje na "prostovoljni in organizirani čezmejni dejavnosti med udeleženci v zdravstvenem sektorju (npr. vlada, zdravstvene ustanove, izvajalci, strokovni organi, plačniki, izobraževalne ustanove in drugi). Malteški predsedstvo meni, da je pravi čas za razmislek o prednostnih področjih, ciljih in metoda glede na vrsto angažiranosti v EU, glede na želje držav članic o tem, kakšna naj bi politika na področju zdravstvenih sistemov objavljanju leta 2020. Slovenija se strinja z okrepljenim strukturiranim sodelovanjem med zdravstvenim strokovnjaki. S sklicevanjem na platformo je Slovenija poudarila, da so instrumenti, kot so evropske referenčne mreže, ki omogočajo razvoj strukturiranega sodelovanja na področju visoko specializiranega zdravstvenega varstva že v veljavi, zato je treba uporabiti izkušnje, pridobljene na tem področju. Slovenski institucije so uspešno vključene v veliko število evropskih referenčnih mrež, katerih delovanje je zelo pomembno, saj so osredotočene na korist pacientov in izboljšanje kakovosti storitev, ki jih izvajajo zdravstveni delavci.

 

Malteško predsedstvo bo razpravo o področjih zdravstvene politike v EU, o katerih je na tem srečanju potekala razprava, zaključilo s pripravo sklepov Sveta, ki bodo sprejeti na rednem zasedanju Sveta v juniju 2017.