Skoči na vsebino

NOVICA

5. 7. 2017

Govor ministrice za zdravje na današnji seji Državnega sveta v Mariboru

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni svetnice, svetniki,
spoštovani prisotni.

 

Hvala za besedo in možnost da državnim svetnicam in svetnikom osebno predstavim predlagane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti.


Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je 20. aprila letos sprejela vlada in ga kot predlagateljica posredovala v postopek sprejema v državni zbor,  vsebuje predloge dopolnitev in posodobitev  ureditve organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji.  Predlog zakona tako vsebuje spremembe in dopolnitve ureditve, ki so se od sprejema zakona v letu 1992 izkazale za potrebne, upoštevaje tudi dejstvo, da zakon vse od sprejema ni bil predmet bistvene vsebinske prenove.
Glede na to, da so predlog zakona obravnavali kar tri delovna telesa državnega sveta, sklepam, da mi podrobnosti zakonskih sprememb po členih ni potrebno podrobno predstavljati, zato mi dovolite za uvod nekaj bolj splošnih misli.
Naj na začetku poudarim, da zakon ni ne sovražen do zdravnikov niti škodljiv za državljane in paciente, kot želi prikazati del politike.
Predlog zakona uvaja nekaj pomembnih sprememb, kot del celotnega procesa izboljšanja zdravstvenega sistema ali če že hočete zdravstvene reforme. V tem procesu smo že sprejeli zakon o lekarniški dejavnosti ter t.i. tobačni zakon, v sprejemanju je novela zakona o zdravniški službi, v parlamentarni razpravi je zakon o pacientovih pravicah, potekajo zadnja usklajevanja za pripravo predloga novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Načrtujemo še sprejem zakona o sanaciji bolnišnic in sprejem zakona o vodenju in upravljanj javnih zdravstvenih zavodov. Vsi našteti, skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki bo v javni razpravi kmalu, pa predstavljajo bistvene premike v zdravstvenem varstvu in delovanju zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji.
Preden vam predstavim konkretneje predlog zakona, mi dovolite še nekaj besed o tem, kako nas ocenjujejo zunaj, kajti sami smo prepogosto nezadovoljni z vsem in sploh ne vidimo ali nočemo videti, kaj je dobrega.
Ena najbolj uglednih in najpomembnejših medicinskih revij v svetu - The Lancet je letos objavil rezultate globalne raziskave kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva v 195 državah, in Slovenija se je uvrstila na 18 mesto, za nami so Nemčija, Danska, Velika Britanija, Hrvaška, Madžarska, da ne naštevam naprej. Tudi študija Evropske komisije iz leta 2015 slovenski zdravstveni sistem uvršča med učinkovitejše, saj dosega ob približno enakih izdatkih kot npr. Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška bistveno boljši rezultat pri pričakovani življenjski dobi.
Seveda pa vsi ti rezultati ne dovolijo spanja na uspehih. Del tega predstavlja tudi zakon, ki ga danes obravnavamo.
Ključne vsebine predloga zakona so tako:
-  celovita ureditev pogojev in postopka pridobitve dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji,
- vzpostavitev sistema, na podlagi katerega se bodo koncesije za izvajanje zdravstvene dejavnosti podeljevale na konkurenčen in transparenten način in le v primeru, da se bo ugotovila potreba po podelitvi koncesije, ne pa v primeru izkazanega interesa posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, da pridobi  koncesijo,
- sistemsko urejanje izvajanja zdravstvene dejavnosti v določenih socialno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih,
- celovito urejanje različnih vrst nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti,
- ureditev oblik dovoljenega oglaševanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji,
- dopolnitev ureditve pogojev, pod katerimi lahko zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, opravljajo zdravstvene storitve izven teh zavodov,
- po 13 letih urejamo do sedaj neurejen status srednjih medicinskih sestre, ki opravljajo naloge na sistemiziranih delovnih mestih diplomiranih medicinskih sester.

Naj povem, da bo zakon seveda v nadaljevanju sprejemanja še izboljšan z določenimi amandmaji, tudi tistimi, ki jih je v svojem, res obsežnem mnenju, podala Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, katere naloga pa je seveda kritični pregled predloga zakona.
Ob tem je potrebno upoštevati, da tako kompleksnega področja, kot je zdravstveni sistem, - ki zajema tako zagotavljanje ustreznih in kakovostnih zdravstvenih storitev vsem prebivalcem, kot sistem zbiranja sredstev, njihovega razdeljevanja, nadzora nad tem, izvajanje zdravstvene službe, niz aktivnosti, ki sodijo pod sistem javnega zdravstva, kakovost in varnost - ni možno zajeti v enem samem zakonu in tega tudi nobena primerljiva država nima. Zato je potrebno s posegi v posamezen zakon ohraniti, kar je v njem dobrega in deluje, ter popraviti tisto, kar se je izkazalo za spremembe potrebno.
Vse te spremembe pa seveda naletijo na burne odzive, saj je zdravje tisto , kar zadeva vsakega posameznika, v sistem pa je tako ali drugače vpeta vrsta deležnikov, ki želijo s svojim večjim ali manjšim vplivom ohraniti predvsem status quo. Zato se ne gre čuditi tako močnemu in na trenutke skrajno iracionalnemu odporu, ki so ga sprožile zakonske spremembe že pri prejšnjih zakonih, še zlasti pa pri tem, ki razmejuje javno in zasebno ter vpeljuje potreben red in transparentnost.
Zakon sam po sebi tudi ne rešuje konkretnih problemov, ki ste jih navedli v mnenju predstavnikov lokalnih interesov. Skupaj z ostalimi zakoni, npr novelo zakona o zdravniški službi, pa bo reševal problem pomanjkanja zdravnikov specialistov na splošno in tudi v manjših bolnišnicah, saj bo uvedel specializacijo za izbrano bolnišnico, zdravstveni dom ali koncesionarja. Tudi problem financiranja novih dejavnosti, npr delovanja urgentnih centrov, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, ni možno rešiti čez noč in z eno potezo, a naj vas seznanim, da je tako kot za vse urgentne centre država iz evropskih sredstev ali proračuna zagotovila največji delež, del pa mora prispevati jasno tudi vsaka bolnišnica.
Predlagane spremembe zakona bodo za paciente pomenile večjo kakovost in varnost zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev, povečale preglednost zdravstvenega sistema ter omogočile ohranjanje dostopnosti do celovite zdravstvene oskrbe oziroma do celovitih zdravstvenih storitev, ki jih nudijo javni zdravstveni zavodi.
Iz navedenih razlogov je vlada vztrajala pri pripravi predloga navedenega zakona, kljub temu, da je bil tekom priprave in usklajevanja in je še vedno TARČA nasprotovanj dela strokovne javnosti in  tudi zdravniških organizacij. Eden od glavnih argumentov za nasprotovanje predlogu zakona je neutemeljen očitek, da nedopustno favoriziramo javne zdravstvene zavode v razmerju do zasebnikov pri pridobivanju pravice za izvajanje zdravstvenih storitev iz javnih sredstev. Na posebej poudarim, da država  in na lokalni ravni občine z ustanavljanjem javnih zdravstvenih zavodov opravljajo svojo pristojnost in odgovornost za izvajanje zdravstvenega sistema kot enega izmed NOSILNIH SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI.
S predlogom zakona želimo  ohraniti in kakovostno IZBOLJŠATI JAVNI ZDRAVSTVENI SISTEM, ki temelji na načelu nacionalne solidarnosti, nepridobitnosti in zagotavljanja celovitosti zdravstvenih storitev. Poudarjam, da kot pomembne izvajalce v okviru javne zdravstvene službe ohranjamo koncesionarje, predlog zakona jih ne ukinja. Nasprotno, zakon sistemsko ureja  njihov vstop v sistem javne zdravstvene službe, položaj in pogoje izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti je prestal prvo obravnavo – splošno razpravo v Državnem zboru, ki se je končala s sprejemom sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Trenutno je predlog zakona v fazi priprave na obravnavo na matičnem delovnem telesu Državnega zbora, ker je bila obravnava  predloga zakona na zadnji seji matičnega delovnega telesa preložena na eno od prihodnjih sej zaradi pomembnosti in kompleksnosti vsebine predloga zakona in pripravljenih amandmajev k predlogu zakona. S pripravljenimi predlogi amandmajev smo odpravili in s posebnimi pojasnili dodatno pojasnili večino dilem in vprašanj, ki jih je v svojem mnenju izpostavila Zakonodajno pravna služba DZ.


Hvala.