Skoči na vsebino

NOVICA

10. 7. 2017

Poslovanje javnih zdravstvenih zavodov

Zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov v preteklosti so se bolnišnice znašle v težki situaciji, ki ogroža izvajanje javne službe na sekundarni in terciarni ravni. Za zagotavljanja stabilnega poslovanja bolnišnic v letošnjem letu in naslednjih letih je potrebno zagotoviti dodatna sredstva za pokritje posledic preteklih škodljivih varčevalnih ukrepov.

 

Kumulativne izgube v javnih zdravstvenih zavodih znašajo 170 mio €, neplačane terjatve bodo do konca leta znašale okrog 200 milo €, tekoča izguba javnih zdravstvenih zavodov bo do konca leta znašala okrog 70 mio €.  


Po podatkih OECD so izdatki za zdravstvo na prebivalca v Sloveniji v letu 2015 po pariteti kupne moči znašali 1.983 €, medtem ko so v EU28 znašali 2.781 €. Za primerjavo: v letu 2015 SO izdatki za zdravstvo na prebivalca po pariteti kupne moči v Nemčiji znašali 4.003 €, v Avstriji 3.789 € in Danski 3.773 €.


Kljub temu Slovenija na področju zdravstva dosega primerljive rezultate v kakovosti in dostopnosti. Medicinska revija The Lancet  je v letu 2017 objavila rezultate globalne raziskave kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva od leta 1990 do 2015 v 192 državah in je Slovenijo uvrstila na 18 mesto. Za Slovenijo so po kakovosti in dostopnosti v tej raziskavi uvrščene Nemčija na 20 mesto, Danska na 24 mesto, Velika Britanija na 30 mesto, Hrvaška 33 mesto in Madžarska na 38 mesto.


Na podlagi DEA analize, ki jo je v letu 2015 izvedla Evropska komisija, se je slovenski zdravstveni sistem izkazal za bolj učinkovitega. Na nobenem od področij nismo izpostavljeni kot problematični. Za države, ki so v EU vstopile hkrati z nami pa smo skupaj s Španijo, Italijo, Portugalsko in Irsko, prikazani za zgled.


Opravili smo obsežno analizo vzrokov za primanjkljajev zdravstvenih zavodov v povezavi s poslovanjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje v obdobjih od leta 2008 (izhajajoč iz poslovanja 2007) do leta 2016.

 

Analiza prikazuje korelacijo med manj sredstvi za zdravstvo – večjimi izgubami in številom čakajočih na pregled pri zdravniku sekundarnega nivoja; število napotitev pa se je povečalo. Število napotenih oseb se je v obdobju 2013-2015 povišalo za 13,8% oz je bilo kar 168.241 oseb več napotenih k specialistu kot v letu 2013. Za 15% čakalnih seznamov ni bilo poročil, čakajoči niso bili zavedeni v čakalnih seznamih.  


Iz analize je razvidno, da je več vzrokov za primanjkljaje in rast neporavnanih  zapadlih obveznosti v javnih zdravstvenih zavodih:

• Negativno poslovanje bolnišnic je posledica ukrepov v preteklosti za zagotavljanje uravnoteženosti poslovanja ZZZS. Večkrat je bilo uveljavljeno linearno nižanje cen zdravstvenih  storitev, s čimer so izvajalci v obdobju 2009-2014 v povprečju na leto izgubili 166 mio €.

• Skupna vrednost sprejetih varčevalnih ukrepov je v obdobju 2009-2016 znašala 1,55 mrd €.

• Razlog za negativno poslovanje bolnišnic je tudi, da ZZZS zaradi omejenosti razpoložljivih sredstev v cenah zdravstvenih storitev ni priznal vseh obveznosti iz naslova plač zdravstvenih delavcev, ki so bile posledica splošnih pogajanj s sindikati. V ceni zdravstvenih storitev je kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni ostal pomemben del stroška dela nepokrit:


• V letu 2013 in 2014 izvajalcem niso bila zagotovljena sredstva za enkratno izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v višini 64 mio €;


• V obdobju 2014-2017 izvajalcem v ceni zdravstvenih storitev niso bila priznana napredovanja, katerih kumulirana vrednost je v letu 2017 dosegla 63,9 mio €;


• Izvajalcem v ceni zdravstvenih storitev v letu 2017 ni priznano povišanje vrednosti plačnih razredov javnih uslužbencev, ki so bili povišani s 1. 9. 2016, in sicer v skupni vrednosti 33,8 mio €;


• Prav tako izvajalcem v letu 2017 ne bodo v celoti zagotovljena sredstva iz naslova izvrševanja Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju iz decembra 2016. Po grobi oceni znaša primanjkljaj iz tega naslova 9,3 mio € .


• Hkrati s plačilom storitev ni bilo upoštevano povišanje stopenj DDV (z 8% na 8,5%), pri čemer izpad prihodkov izvajalcev iz tega naslova ocenjujemo na 13 mio €.


• Dodatno v letih 2008-2016 ZZZS javnim bolnišnicam ni plačal storitev, ki so presegle pogodbeno dogovorjen okvir s Splošnim dogovorom v kumulativni višini 580 mio €,  to v povprečju pomeni 64 mio € na letni ravni.


• Škodljiv vpliv na zdravstveno blagajno je imel že pred letom 2009 uveljavljen prenos financiranja pripravništev vseh zdravstvenih delavcev s proračuna na zdravstveno blagajno na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov v RS za leti 2007 in 2008. Ti izdatki za nezdravstvene storitve, ki jih financira ZZZS, so v letu 2016 dosegli že 79,6 mio €.


• Kljub rasti prihodkov v ZZZS, ki je posledica konjunkture, pa je velik del dodatnih prihodkov namenjenih pokrivanju izdatkov za bolniška nadomestila (nad 30 dni). Le-ti so v letu 2015 znašali 246,1 mio €, v letu 2016 285,3 mio €, zadnja projekcija za leto 2017 pa kaže izdatek v višini 321,5 mio €.


• Hkrati na razpoložljivost denarnih sredstev zdravstvene blagajne vpliva neplačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Neplačani prispevki za zdravstveno zavarovanje so na dan 31. 5. 2017 znašali 123,8 mio €.


• Iz podatkov o poslovanju bolnišnic je razvidno, da so izvajalci morali racionalizirati poslovanje, saj so bili njihovi tekoči primanjkljaji iz poslovanja pomembno nižji od učinkov varčevalnih ukrepov. Ministrstvo za zdravje izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, predvsem z izvajanjem skupnih javnih naročil na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (material za respiratorno terapijo, katetri, infuzijski in transfuzijski sistemi, igle, rokavice, plenice, material za interventno kardiologijo-žilne opornice, material za slikovno in funkcionalno diagnostiko). V mandatu te vlade so se od 2014 do konca 2016 znižale cene zdravil za 6,5%. Kar 83% vseh zdravil je cenejših od 10 evrov.


• Ta vlada je zdravstveni resor konec leta 2014 prevzela v nezavidljivem finančnem stanju, saj so nepobotani kumulativni primanjkljaji bolnišnic na dan 31. 12. 2014 znašali 131,4 mio €, kar se je odražalo tudi na visokih zapadlih neplačanih obveznostih, ki so znašale 98,1 mio €.


• Medtem, ko so popuščali krizni ukrepi na področju plač in kadrov(kar je vodilo v dvig stroškov dela v zdravstvu) temu niso sledile cene zdravstvenih storitev.


• V letu 2016 je 13 od 26 javnih bolnišnic poslovalo s primanjkljajem v višini 39,2 mio €, 13 bolnišnic pa s presežkom v višini 7,2 mio €. Nepobotani kumulirani primanjkljaji so v javnih bolnišnicah konec leta 2016 dosegli 170,3 mio €.


• V letu 2017 se poslovanje bolnišnic poslabšuje, saj je v obdobju od januarja do marca 2017 negativno poslovalo že 21 bolnišnic v skupni višini 16 mio € ter 5 bolnišnic s skupnim presežkom v višini 0,1 mio €. Neplačane obveznosti pa so na dan 31. 5. 2017 dosegle 151,8 mio € in so se v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2016 povišale za 36,2 mio € oz. za 31,3 %.


V skladu z določili drugega odstavka 49. člena Zakona o zavodih je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.


Vlade v kriznih letih niso povečevale prispevnih stopenj ali omejevale košarice,  na drugi strani je bilo sredstev za zdravstvo mnogo manj.


Zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov je ZZZS vsa leta lahko uresničeval fiskalno pravilo, določeno v programih stabilnosti Vlade RS, izgube - predvsem v bolnišnicah - so se kopičile.


Zavarovalnice, ki izvajajo PZZ, so ustvarjale visoke dobičke.


Krizna leta so prizadela JZZ do te mere, da ne morejo več normalno izvajati javne službe, zelo hitro pa se stanje poslabšuje v bolnišnicah. Nekateri že vidijo rešitev v njihovi privatizaciji oziroma prodaji.