Skoči na vsebino

NOVICA

7. 9. 2017

Govor državne sekretarke Jožice Maučec Zakotnik na Dnevih duševnega zdravja v Portorožu

Spoštovani,

 

v čast in veselje mi je, da vas lahko v imenu Ministrstva za zdravje pozdravim na Dnevih duševnega zdravja, ki so letos posvečeni Otrokom in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju. Dnevi duševnega zdravja (ki jih organizira Ministrstvo za pravosodje, Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Skupnostjo centrov za socialno delo Slovenije) imajo pomembno vlogo pri osvetljevanju težav pri izvajanju določil Zakona o duševnem zdravju ter medresorskemu povezovanju, izobraževanju in ozaveščanju tako deležnikov, ki sodelujejo pri njegovem izvajanju, kot širše javnosti.

 

Ni zdravja brez duševnega zdravja, saj dobro duševno zdravje posamezniku omogoča izpolnjevanje in udejanjanje njegovih intelektualnih in čustvenih kapacitet ter mu omogoča, izpolnjevanje svoje vloge v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Le duševno zdrav človek lahko učinkovito prispeva k skupnosti, zato duševno zdravje predstavlja tudi neke vrste družbeni kapital oziroma osnovo za ekonomsko blaginjo. Duševno zdravje upravičeno sodi med najpomembnejše javnozdravstvene teme, ki jim je potrebno namenjati skrb skozi celotno človekovo življenje. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da se je pri večini odraslih oseb z duševno motnjo duševna bolezen prvič pojavila že v otroštvu ali mladostništvu. Zato je ključno spremljanje duševnega zdravja, preprečevanje nastanka duševnih motenj in krepitev pozitivnega duševnega zdravja že od ranega otroštva in mladostništva dalje.

 

V Republiki Sloveniji ne zbiramo rutinsko podatkov o pozitivnem duševnem zdravju in varovalnih dejavnikih v razvoju otrok in mladih, je pa nekaj podatkov o tem na voljo iz nekaterih raziskav. Ena takšnih je presečna raziskava o z zdravjem povezanem vedenju mladostnikov v Sloveniji (HBSC- Health Behaviour in School-aged Children), v katero se Slovenija redno vključuje. Izsledki raziskav o skrbi za zdravje in zadovoljstva z lastnim življenjem pri slovenskih otrocih in mladostnikih niso spodbudni. Poročilo iz leta 2014 izkazuje pri mnogih otrocih in mladostnikih slabo skrb za lastno zdravje in nizko stopnjo zadovoljstva z lastnim življenjem in doživljanje različnih bolezenskih znakov ter trpinčenje. Pri tem se posebej izpostavlja kot problem pitje alkoholnih pijač.

 

Tudi klinična praksa v Sloveniji potrjuje, da se otroški in mladostniški psihiatri srečujejo z vedno večjim številom vedenjsko in čustveno motenih otrok in mladostnikov, mnogi izmed njih kažejo simptome, kasneje v odraslem obdobju pa izpolnjujejo kriterije osebnostne motnje. Opažamo, da se spodnja starostna meja nekaterih duševnih motnenj niža in premika v mladostniško obdobje (npr. prve epizode depresije in shizofrenije). Podobno tudi strokovne delavke in delavci v centrih za socialno delo, v šolah ter v vzgojnih in drugih zavodih ugotavljajo, da se v zadnjem času pojavlja vse več otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so lahko izražene v različnih stopnjah. Narava teh motenj je zelo kompleksna, pri njihovi opredelitvi in načrtovanju pomoči pa je potrebno upoštevati medsebojno učinkovanje bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov, pogosto pa se jim pridruži tudi duševna bolezen. Gre za zelo kompleksno in zahtevno problematiko, izvajalci vzgojno-izobraževalnih, socialno-varstvenih in zdravstvenih programov pa za obravnavo te skupine otrok in mladostnikov praviloma niso ustrezno usposobljeni in opremljeni. Ti otroci in mladostniki imajo zelo specifične in različne potrebe, zato tvorijo izrazito heterogeno skupino in ko zanje ni na voljo ustrezne skrbi, se lahko izgubijo v sivih lisah sistema, ki zajema področja šolstva, socialnega varstva, zdravstva, zaradi pogoste delinkventnosti pa tudi policije in pravosodja. Težave otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju so tako izrazite, da jih ni več mogoče uspešno reševati bodisi le znotraj šolskega ali zdravstvenega ali socialnega ali pravosodnega področja. Potrebno je medresorsko sodelovanje in pri tem ima pomembno vlogo tudi interdisciplinarno zastavljen posvet Dnevi duševnega zdravja, ki vsako leto z različnih zornih kotov osvetli posamezno perečo temo.

 

Na MZ se zavedamo, da je področje otroške in mladostniške psihiatrije slabše urejeno in da je nedopustno, da tukaj beležimo daljše čakalne dobe. V Sloveniji dela 16 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije v ambulantah, v bolnišnicah pa jih deluje 8, kar je pod standardi evropskih smernic, ki priporočajo vsaj 1 pedopsihiatra specialista na 15.000 otrok in mladostnikov (populacija do 18. leta). Zato smo na MZ k reševanju problematike pristopili že pred leti, ko smo razpisali več specializacij za to področje. Trenutno se izobražuje 24 specializantov pedopsihiatrije od katerih bodo v letu 2017 zaključili specializacijo štirje specializanti. Na MZ si bomo v okviru svojih pristojnosti prizadevali, da se zanje vzpostavijo delovna mesta in pri tem pričakujemo konstruktivno sodelovanje lokalnih skupnosti.

 

V Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 "Skupaj za družbo zdravja", smo izpostavili potrebo po kakovostnih programih krepitve duševnega zdravja, preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja duševnih motenj, psihopterapije, rehabilitcije in socialne integracije oseb s težavami v duševnem zdravju, zlasti za ranljive skupine prebivalstva, kamor uvrščamo tudi otroke in mladostnike. V omenjeni resoluciji smo izpostavili, da potrebujemo strateški pristop do zagotavljanja oskrbe oseb s težavami v duševnem zdravju, ki bo zagotavljal dobro povezanost različnih profilov znotraj zdravstva in omogočal optimalno sodelovanje zdravstvenega varstva z resorjem socialnega varstva in drugimi resorji na tem področju, tako da bo pacient deležen celovite oskrbe in pomoči v okolju, kjer dela in živi. Zato bomo nadaljevali postopek za sprejetje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki v svoji zasnovi povezuje dejavnosti več pristojnih resorjev. Brez intenzivnega medresorskega sodelovanja na področju duševnega zdravja ne moremo doseči bistvenega izboljšanja na poti k varni, učinkoviti, dostopni, kakovostni in gospodarni strategiji za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V središču naših prizadevanj mora biti otrok in mladostnik, ki so mu namenjene storitve za duševno zdravje in ne službe in institucije, ki te storitve izvajajo. Kot primer uspešnega medresorskega sodelovanja MZ in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport lahko izpostavimo pedagoško-zdravstveni model, ki se je med 1. 3. 2014 in 31. 8. 2017 izvajal v Vzgojnem zavodu Planina in o katerem boste veliko izvedeli v nadaljevanju tega posveta.

 

Na Ministrstvu za zdravje deluje delovna skupina, ki pripravlja spremembe Zakona o duševnem zdravju, zato bomo pozorno spremljali vaše dejavnosti. Ta delovna skupina bo preučila in se bo opredelila do vseh pripomb in priporočil, ki so bila oziroma bodo sprejeta na posvetih Dnevi duševnega zdravja.

Zahvaljujem se vam za pozornost in vam želim uspešno delo.