Skoči na vsebino

NOVICA

13. 9. 2017

Uvodni govor ministrice za zdravje pred razpravo o interpelaciji v Državnem zboru

Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi iz vlade, cenjene poslanke in poslanci, predstavniki medijev, državljanke in državljani,


povzela bom ključne argumente, s katerimi sem na 65 straneh zavrnila vseh pet točk interpelacije. Vlada jih je julija potrdila in posredovala Državnemu zboru - skupaj z jasnim stališčem- da interpelacijo zaradi neutemeljenosti očitkov v celoti zavračam.


Začela bom z dvema odločitvama v tem Državnem zboru – saj prav ti dve najbolje pokažeta, kako dinamično se odvijajo stvari v slovenskem zdravstvu in kaj vse smo naredili  od lanske interpelacije.


• 12. julija 2017 ste  sprejeli novelo  Zakona o zdravniški službi, s katerim zagotavljamo ukrepe za izobraževanje in zaposlitev mladih zdravnikov.


Zakon omogoča mladim zdravnikom, da so do odobritve specializacije zaposleni in že pridobivajo delovne izkušnje. Doslej so številni mladi zdravniki na odobritev specializacije čakali na Zavodu za zaposlovanje. Po novem bodo imeli v času čakanja možnost enoletnega usposabljanja, katerega polovica se bo že štela v specializacijo. Zakon ureja tudi drugačen način razpisovanja specializacij, ki bo ustrezneje spremljal potrebe državljanov in bodočih delodajalcev. To pa pomeni tudi kadrovske pogoje za zmanjševanje čakalnih dob v zdravstvu.


• Druga odločitev se je zgodila  1. Septembra. Takrat ste  na seji odbora za zdravstvo sprejeli ključne amandmaje, k novelam dveh zakonov – o pacientovih pravicah in o zdravstveni dejavnosti. Upam, da jih boste  v naslednjem tednu sprejeli.


Novela zakona o pacientovih pravicah med drugim tudi z odgovornim ravnanjem pacientov pomaga pri skrajševanju čakalnih  dob in nalaga izvajalcem, da urejajo čakalne sezname. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti končno ureja transparentno podeljevanje koncesij na osnovi javnih razpisov in opravljanje zdravstvenih storitev delavcev izven matičnega javnega zavoda. Zakon po 13 letih ureja tudi status srednjih medicinskih sester na deljenih delovnih mestih.


• Minuli petek je Vlada  sprejela predlog  Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.


Vesela sem, da  ga je včeraj odbor za zdravstvo sprejel.


Ko boste  čez nekaj dni odločali o teh treh zakonih, boste lahko upravičeno ponosni, da ste potrdili pomembne spremembe, ki izboljšujejo javni zdravstveni sistem v Sloveniji.


A še pred tem boste morali presoditi, ali so razlogi predlagateljev interpelacije vsaj približno tako tehtni in argumentirani kot naše opravljeno delo. Trdim, da niso! To bom v naslednjih petih točkah tudi podrobno dokazala.

Prvič, predlagatelji interpelacije mi očitajo soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu.

Trdijo, da s strani ministrstva ni nobenih konkretnih ukrepov za zajezitev korupcije, to pa skušajo utemeljiti z ugotovitvami Preiskovalne komisije DZ.

 

Očitke v celoti zavračam. Pri vodenju ministrstva in dnevnem delu s sodelavci, kakor tudi v stalnih stikih z direktorji, vztrajam pri načelu ničelne tolerance do korupcije. Tako tudi ukrepam. Zakoni in predpisi mi ne omogočajo, da bi že zgolj zaradi suma koruptivnih ravnanj kar sama  izvajala preiskave in pregon posameznih zdravnikov ali drugih vpletenih oseb. Za to so pristojni organi pregona – in vodstva javnih zdravstvenih zavodov, ki so odgovorna za zakonitost delovanja javnega zdravstvenega zavoda. Lahko pa v vsakodnevnih političnih usmeritvah, nadzoru nad delom, izdajanju predpisov in aktov skrbno pazim na ničelno toleranco – in to tudi počnem!


Pri projektih, posebej pri pripravi strokovnih gradiv, kjer sodelujejo zunanji strokovnjaki s področja zdravstva, smo tako uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja oziroma odločanja.

 

Tveganje za pojave korupcije zmanjšujemo tudi s sistemskimi ukrepi na področju nabav. Javnost pozna izid skupnega javnega naročila žilnih opornic in tudi predvidene ukrepe za naprej. Naj poudarim, da v procesu javnega naročila nismo naredili niti ene napake. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo so bili objavljeni prevodi tehničnih specifikacij in predračuna, na spletni strani evropskega portala pa povezave za prenos datotek s prevodi in splošni opisi vseh sklopov v angleškem jeziku. To posebej poudarjam zato, ker mi predlagatelji interpelacije očitajo, da so bili opisi posameznih sklopov, le v slovenskem jeziku, zaradi česar naj bi se zdelo, kot da MZ ne želi tujih dobaviteljev. Zakon, ki ga je sprejel ta Državni zbor, izrecno določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. V konkretnem primeru žilnih opornic so bile tehnične specifikacije na spletni strani MJU objavljene tudi v angleškem jeziku. Navedbe predlagateljev so zato neresnične.

 

Očitno usklajena demonstracija domnevne moči dobaviteljev žilnih opornic nas ne bo odvrnila od uspešne prakse skupnega javnega naročanja, katerega učinkovitost in uspešnost smo dokazali na primeru urgentnih centrov: pri javnem naročilu za opremo sedmih urgentnih centrov smo dosegli 30-odstotni prihranek, kar je kar 3,3 milijona evrov od 8,9 milijonov evrov.

 

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo, ki postopke javnega naročanja vodi, izvajata skupna javna naročila zdravil in medicinskih pripomočkov. S tem zmanjšujemo korupcijska tveganja in zagotavljamo primerljivo kakovost storitev pacientom in gospodarno porabo javnih sredstev.

 

Februarja 2017 je MZ skupaj z Združenjem zdravstvenih zavodov  za pomoč pri nabavi zdravil in pripomočkov vzpostavil bazo Intravizor. Ta omogoča vpogled v cene za zdravila in pripomočke, ki jih kupujejo. Dolžnost bolnišnic je, da v bazi preverijo dosežene cene, preden izvedejo postopek javnega naročanja.


Drugič, predlagatelji interpelacije mi pripisujejo odgovornost za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.


Kot ministrica za zdravje v okviru svojih pristojnosti ukrepam, da bi uredili  neurejene medsebojne odnose na Pediatrični kliniki UKC LJ, za katere je javnost izvedela že pred desetimi leti.


Trditev predlagateljev interpelacije, da sem »Poročilo mednarodne komisije sicer posredovala organom pregona, nikoli pa zares ukrepala«, je popolnoma neutemeljena. Ker gre za vrsto ukrepov, v pisnem odgovoru natančno kronološko navajam odzive ministrstva na to poročilo.


V besedilu odgovora na interpelacijo se lahko seznanite s številnimi dogajanji od tedaj dalje, zato naj na tem mestu še enkrat povem, da sem se kot ministrica  v skladu s svojimi pooblastili in preko pristojnih služb vključevala v reševanje zapletenih razmer na ljubljanski otroški srčni kirurgiji in kardiologiji. Verjemite mi, da ni samoumevno, da projektni svet, ki sem ga imenovala, vodi vrhunski srčni kirurg prof. dr. Igor Gregorič. Sestali so se pred tednom dni in izjemno učinkovito začeli svoje delo.


Kot ministrica za zdravje sem za zagotavljanje strokovnosti dela zdravnikov in varnosti zdravstvene oskrbe pacientov odredila več  izrednih strokovnih nadzorov s svetovanjem. Naj poudarim, da vztrajam pri vzajemnem spoštovanju pacientov in zdravstvenih delavcev, vrhunski storitvi in strokovnosti – a tudi spoštljivih človeških in kolegialnih odnosih med zaposlenimi. Z medsebojnim javnim obtoževanjem namesto strokovne razprave o vzrokih in rešitvah so po nepotrebnem poglobili nezaupanje staršev in drugih državljanov v zdravstveni sistem v celoti. Za ugled zdravniškega poklica in zaupanje pacientov v njih so v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja, to jim izrecno nalaga  Kodeks medicinske deontologije.


Tretjič, podpisniki interpelacije mi očitajo odgovornost za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob.
Verjemite mi, da razumem, da je vsak dan čakanja bolnemu odveč. Vendar moram poudariti, da smo Slovenci med redkimi, ki lahko takoj pridemo do  osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa. Odlično je poskrbljeno za vse, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. V Sloveniji je zagotovljena stalna reševalna služba usposobljenih ekip in nujna medicinska pomoč. Vanjo sodijo tudi gorska reševalna služba, helikopterska nujna pomoč, 24-urna dežurna služba v zdravstvenih domovih, ki pokrivajo celotno državo ter 11  urgentnih centrov.


Od januarja 2016 so plačani vsi pregledi z magnetno resonanco, še naprej pa tudi vsi pregledi in posegi zdravljenja raka.


Slovenija se – tako kot vse države EU! – srečuje z dolgimi čakalnimi dobami skozi daljše časovno obdobje, zato odločno zavračam trditev predlagatelja, da sem »kriva« za problem dolgih čakalnih dob.


Čakalne dobe so večplasten problem in posledica različnih dejavnikov. Od  staranja populacije, podaljševanja pričakovane življenjske dobe do povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah, povečanega napotovanja ter možnosti novih načinov zdravljenja … Vsekakor nam pri skrajševanju čakalnih dob ni bila v pomoč stavka zdravnikov, še manj pa poziv sindikata Praktik.Um k večjim napotitvam na sekundarni nivo.


Pri nas so čakalne dobe predvsem posledica gospodarske krize in zastarele zakonodaje. Del smo jo že spremenili, nekaj pa jo boste imeli priložnost potrditi prihodnji teden.


Skrajševanje čakalnih dob ostaja prioriteta mojega dela in prioriteta vlade.  Dejstvo je, da ljudje čakajo. Toda dejstvo je tudi, da marsikomu ne bi bilo treba čakati tako dolgo, če bi izkoristil možnost, da bi zdravstveno storitev opravil v drugi bolnišnici ali pri drugem specialistu. Kar 60 odstotkov čakajočih nad dopustno dobo jih je bilo s to možnostjo tudi seznanjenih, a so jo zavrnili!


Ker se nekateri sklicujejo na poročila, ki jih objavlja NIJZ, moram poudariti: iz  mesečnih poročil o čakalnih dobah, tudi za mesec julij 2017, je razvidno, da je vse zdravstvene storitve mogoče opraviti v času, kot ga je predvidel zdravnik na napotnici.


Poleg tega se je število  bolnikov, ki so bili napoteni k specialistu, v obdobju 2013  2015  povečalo za 13,8 odstotka. To pomeni 168.241 več bolnikov. Naj poudarim, da so zdravniki v tem času obravnavali 75.556  bolnikov več. 


Rezultati ponovljenega preverjanja dejanskega števila čakajočih kažejo, da več kot 20.000 od 49.500 čakajočih nad dopustno čakalno dobo zdravstvene storitve ne bi želeli ali ne bi mogli opraviti, tudi če jim ponudimo opravljanje storitve jutri:


• 23  odstotkov pacientov je  želelo kasnejši termin,
• 16 odstotkov zahteva točno določenega zdravnika,  
• 9 odstotkov zaradi zdravstvenega stanja posega sploh ne more opraviti,
• 6 odstotkov pa jih ima dodeljen kasnejši termin zaradi medicinskih razlogov.

 

Poleg obeh enkratnih programov za skrajševanje čakalnih dob lani in letos bodo k skrajševanju čakalnih dob pomembno pripomogli tudi sistemski ukrepi:


• celovit sistem eZdravja: z eReceptom, eNapotnico, eNaročanjem in eKonzultacijo.
Sistema eNapotnica in eNaročanje v celoti in polno delujeta, saj delež elektronsko izdanih napotnic dosega že 90 odstotkov.

 

Spomnim se, kaj vse so nam očitali ob uvedbi eRecepta. Zdaj pa so zadovoljni tako pacienti kot zdravstveni delavci! Naj citiram zasebnico koncesionarko, gospo pediatrinjo Heleno Mole, ki je v zvezi s tem aprila letos na TV Slovenija povedala:  »Uvedbo e-recepta moram pohvaliti, sistem odlično funkcionira, zelo malo je bilo porodnih krčev. In smo, skupaj z bolniki, zelo zadovoljni. Pokazalo se je, da se da najti solidne rešitve, ki ne jemljejo dodatnega časa.«

 

Četrtič, podpisniki interpelacije mi očitajo soodgovornost za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov.


V celoti zavračam ta neutemeljen očitek. Ravno nasprotno, s prizadevanji cele vlade rešujemo težek finančni položaj slovenskega zdravstva, ki je v zadnjih osmih letih, zaradi varčevalnih ukrepov izgubilo v povprečju 194 milijonov evrov letno. Z analizo vzrokov primanjkljajev javnih zavodov smo dokazali, da je varčevanje v zadnjih osmih letih odneslo več kot milijardo evrov! Ob tem so vse pravice ostale enake, medicina in metode zdravljenja so napredovale, uvedena so najnovejša draga zdravila, vsi izvajalci zdravstvenih storitev so opravili vse storitve – noben pacient ni ostal brez zdravstvene oskrbe! Za 580 milijonov je bilo storitev, ki so bile v sedmih letih opravljene, a ne plačane.
Kot sem že uvodoma povedala:  vlada  je pred dnevi potrdila predlog o zagotavljanju sredstev za pokritje posledic neustreznih varčevalnih ukrepov v preteklosti. Poslanci  boste imeli že čez nekaj dni priložnost, da ta sprejmete.
Sredstva v višini 136,24 milijonov eurov bodo bolnišnicam zagotovljena še letos. Najkasneje do 15. novembra bo na vladi obravnavan predlog ukrepov, ki bodo omogočili tudi dvig cen zdravstvenih storitev v letu 2018, s čimer se bo izvajalcem zdravstvenih storitev zagotovilo ustrezne pogoje poslovanja.


Sistemsko dolgoročno rešitev pa bomo dosegli z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ju bomo uskladili z ministrstvom za finance predvidoma do konca tega meseca.

 

Petič, podpisniki interpelacije mi očitajo predloge zakonodaje na področju zdravstva, ki naj bi bila v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo in ki naj bi slabila slovensko zdravstvo.


Preseneča, da očitek leti predvsem na vsebino zakonov in novel ter predpisov, ki neposredno ali posredno urejajo vprašanja javnega in zasebnega na področju zdravstva. Poslanci ste sprejeli Nacionalni plan zdravstvenega varstva 2016-2025 Skupaj za družbo zdravja. To ni prazen papir, to je usmeritev Državnega zbora, ki vlado zavezuje. V njem ste potrdili, da želite javno, dostopno in solidarno zdravstvo.


Največjo pozornost in kritiko predlagatelji interpelacije namenjajo noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa pogoje podeljevanja koncesij v zdravstvu in razmejuje javno in zasebno zdravstvo, in Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki odpravlja dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Predlagatelji v zaključku niti ne skrivajo, da jih je pri vlaganju interpelacije vodilo temeljno nestrinjanje s konceptom ohranjanja in krepitve vsem, ne le bogatim, dostopnega zdravstva.


Zavzemanje predlagateljev za privatizacijo zdravstva v Sloveniji je v nasprotju z večinskim mnenjem državljank in državljanov. Dve tretjini ljudi podpira javni, solidarni in dostopni zdravstveni sistem.


V celoti zavračam očitek, da ne izpolnjujem Koalicijskega sporazuma in nalog iz Normativnih planov Vlade za posamezna leta. Podrobnosti so v pisnem odgovoru.


Zakoni, o katerih boste odločali čez nekaj dni, skupaj s tistimi, ki ste jih doslej že potrdili v Državnem zboru, predstavljajo napovedane nujno potrebne spremembe v zdravstvu. Spremembe so v korist pacientom in zdravstvenim izvajalcem, ne pa kapitalu in interesnim skupinam.


Spoštovani,
slovensko javno zdravstvo je dobro! V nekaterih evropskih državah, na primer v Avstriji, je osebni zdravnik  na voljo samo nekaj dni v tednu.

 

V  Angliji medicinska sestra pogleda pacienta in odloči, ali je potreben zdravnik. Na Švedskem, Norveškem, v Belgiji, Luxemburgu in Nizozemski morajo za pregled pri zdravniku doplačati. Na Švedskem morajo plačati tudi 17 evrov za recept. Švedi so prav v zadnjih letih veliko razpravljali o predolgih čakalnih dob, tudi za paciente z rakom. Čakalne dobe so problem povsod, saj se tako s kadri kot z denarjem prepočasi odzivamo na nove potrebe ljudi.

 

Nekateri zlonamerno prikrivajo, da v Sloveniji lahko takoj pridemo do specialistov družinske medicine, specialistov pediatrov in specialistov ginekologov v osnovnem zdravstvu. Za vse nujne primere pa poskrbijo enote nujne medicinske pomoči na terenu ter vrhunski strokovnjaki v 11 urgentnih centrih.

 

Če poslušate Slovence, ki živijo in delajo v tujini, se pohvalijo z zaslužkom, delovnimi pogoji, možnostmi za karierno napredovanje – a vsi po vrsti opozarjajo, da nikjer ni tako dostopnega zdravstvenega varstva. Tudi njena ekscelenca veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je na otvoritvi sejma medicinske opreme v Gornji Radgoni povedala, da imamo odličen zdravstveni sistem. To potrjujejo tudi kazalci OECD.


Predlagatelji interpelacije v celotnem besedilu niso predstavili niti enega samega argumenta, s katerim bi uspeli utemeljiti, da kršim prisego, ki sem jo dala ob imenovanju. Spoštujem ustavni red, z vsemi svojimi močmi delujem za blaginjo Slovenk in Slovencev ter pri tem ravnam po svoji vesti.

 

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,
z argumentiranimi odgovori smo dokazali, da očitki v interpelaciji ne držijo, zato jo v celoti in odločno zavračam. Predlagam, da interpelacije ne podprete, temveč se z njeno zavrnitvijo tudi ob tej priložnosti opredelite za kakovostno, javno in solidarno slovenstvo zdravstvo, ki ostaja moja prva prioriteta in prva naloga.


Hvala.