Skoči na vsebino

NOVICA

12. 1. 2018

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc nagovorila skupšično ZZZS

Spoštovani članice in člani skupščine, direktor, kolegica Mateja, lepo pozdravljeni, hvala za besedo.


Sprejetje Finančnega načrta ZZZS za leto 2018 je ključen okvir dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zelo pomemben dokument za ministrstvo za zdravje, v prvi vrsti pa najpomembnejši za uporabnike in izvajalce zdravstvenih storitev. Ustrezno financiranje zagotavlja učinkovitejše delovanje zdravstvenega sistem in dolgoročno stabilen in finančno vzdržen sistem. Ministrstvo za zdravje in vlada Republike Slovenije sta se ob nastopu mandata s koalicijskim sporazumom jasno opredelila za koncept javnega zdravstva, ki ga na ministrstvu dosledno uresničujemo.

 

Zato si prizadevamo za zagotavljanje pravičnega, univerzalnega, solidarnega in dostopnega sistema zdravstvenega varstva, ki bo kos  spremenjenim in vedno bolj kompleksnim zdravstvenim potrebam prebivalstva. Naš cilj je čim boljša dostopnost prebivalstva do zdravstvenih storitev in zmanjševanje neenakosti. Zato izvajamo vrsto kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih aktivnosti in ukrepov. Izpostavljam samo najpomembnejše: aktivnosti za obvladovanje čakalnih dob v zdravstvu, zagotovitev realne cene zdravstvenih storitev in stabilno ter gospodarno poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev ter sistemske ukrepe za dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

 

Naša prioriteta so, kot sem že izpostavila, aktivnosti za obvladovanje čakalnih dob v zdravstvu. S problemom čakalnih dob so se ukvarjale vse vlade, žal pa v zadnjih desetih letih precej neuspešno, tudi zaradi posledic finančne in gospodarske krize. Na Ministrstvu za zdravje smo zato, da bi našli najbolj optimalne rešitve, izvedli obsežno analizo vzrokov za nastanek čakalnih dob. Ugotovili smo, da so poglavitni vzroki za povečanje čakalnih vrst poleg povečanih potreb predvsem povečano napotovanje, neustrezno vodeni čakalni seznami in pomanjkanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti.  Zato smo sprejeli kratkoročne in dolgoročne sistemske ukrepe.

 

Širitev rednih programov. V letu 2018 bomo omogočili širitev mreže primarnega zdravstva, ker je pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju eden izmed razlogov za povečano stopnjo napotovanja na višje nivoje. Poleg tega bomo širili redne programe na specialistični ravni na področjih, ki so najbolj kritična glede števila pacientov, ki čakajo na storitve nedopustno dolgo.

 

Nadalje: spremembe in dopolnitve Zakona o pacientovih pravicah. Novela uvaja spremembe predvsem glede čakalnih seznamov, tako pri tistih, ki jih vodijo, kot pri pacientih, ki se vanje vpisujejo. Od 21. januarja, ko se začne uporabljati nov pravilnik o vodenju seznamov, pričakujemo maksimalno intenziven in odgovoren odziv zavodov, da svoj način dela ustrezno spremenijo in uskladijo z novo zakonodajo. Od njih bo namreč odvisno, kako hitro bomo imeli pregledne, realne in poštene čakalne sezname in vrste.

 

Naprej: v letih 2016 in 2017 smo izvedli dva projekta Enkratnih dodatnih programov skrajševanja nedopustno dolgih čakalnih dob. Program vsako leto povečujemo. Izvedli ga bomo tudi v letu 2018, in sicer bomo izvedbo dodatnih zdravstvenih storitev prilagodili individualnim zmožnostim izvajalcev. Izvajalci bodo lahko v določenem deležu presegali točke v splošni ambulantni dejavnosti in tudi v fizioterapiji. Določene ambulantne storitve, urološke in revmatološke, bomo tudi bolj realno ovrednotili, da bi čim bolj spodbudili izvajanje.

 

Predlog vladnega gradiva EDP 2018 za obravnavo na vladi je v sklepni fazi priprave.  Osredotočamo se predvsem na posege, saj želimo, da se opravi čim več storitev za paciente, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Naš načrt je, da vlada čim prej, vsaj do konca januarja 2018, potrdi predlog EDP 2018 in Splošni dogovor za leto 2018, in da izvajalci takoj pristopijo k izvajanju dodatnih zdravstvenih storitev.

 

Prav tako izvajamo vrsto aktivnosti za širitev kadrovskih zmogljivosti izvajalcev zdravstvenih storitev. Na tem področju smo morali najprej pripraviti spremembe  Zakona o zdravniški službi, ki jih je nato Državni zbor sprejel sredi lanskega leta. S temi spremembami smo se sistemsko lotili reševanja pomanjkanja specialistov določenih strok in posledičnega problema dolgih čakalnih vrst. Da bi v Sloveniji do leta 2020 dosegli povprečje EU-28, se mora število zdravnikov namreč povečati za 12 odstotkov, kar je okoli 700 zdravnikov. Z novelo Zakona o zdravniški službi

Ministrstvo za zdravje ponovno določa sistemske potrebe po specialistih v celotni državi, znotraj teh potreb pa imajo izvajalci na primarni in sekundarni ravni možnost, da pridobijo svoje lastne zaposlene strokovnjake določenih specialnosti.

 

Z novim načinom določanja specializacij zdravnikov bodo upoštevane potrebe prebivalcev kot izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Da bi zagotovili več družinskih zdravnikov, smo z omenjeno novelo uvedli novost, to je opredeljevanje pacientov za specializante družinske medicine v zadnjem letniku specializacije.

Naše drugo prioritetno področje, kot sem uvodoma napovedala, je realna  cena zdravstvenih storitev ter stabilno in gospodarno poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev.

 

Finančni načrt ZZZS zagotavlja približno za 5% boljše vrednotenje zdravstvenih storitev. Vzporedno s tem od izvajalcev pričakujemo tudi bolj gospodarno poslovanje. To je bolj racionalno nabavo materialov in zdravil, racionalno politiko zaposlovanja in čim boljšo izkoriščenost zdravstvenih zmogljivosti.

 

Dejstvo je, da vsi deležniki zdravstvenega sistema ugotavljamo, da so storitve plačane nesorazmerno, nekatere premalo, nekatere sorazmerno preveč. Eden ključnih temeljev za ustrezno vrednotenje storitev je nacionalna stroškovna analiza. Zato sta bili junija 2017 imenovani koordinacijska in delovna skupina za pripravo nacionalne stroškovne analize za dejavnosti, ki jih izvajajo bolnišnice, kjer sodelujejo ključni deležniki slovenskega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja: ZZZS, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, NIJZ in MZ.

Namen nacionalne stroškovne analize je v prvi vrsti odpraviti pomanjkljivosti vrednotenja akutnih bolnišničnih obravnav, ki se financirajo po sistemu Skupin primerljivih primerov.

 

Izvedenih je bilo že več aktivnosti, med drugim tudi delavnica s predstavniki izvajalcev. 9 sodelujočih bolnišnic  trenutno pošilja podatke. Prvi rezultati analize bodo dostopni še pred poletjem 2018.

 

V nadaljevanju se bo pripravila metodologija za izračun cen.  V letih 2018 in 2019 se bosta skupini lotili izračuna cen storitev specialistične ambulantne dejavnosti ter kasneje predvidoma tudi ostalih dejavnosti, ki jih izvajajo bolnišnice.

Postopoma se bo tako ob sodelovanju vseh ključnih partnerjev oz. deležnikov slovenskega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja vzpostavil sistem stalnega posodabljanja cen storitev.

 

Naj naštejem še ključne ukrepe za bolj gospodarno poslovanje. V  tem mandatu smo na Ministrstvu za zdravje za bolj gospodarno poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev prvič začeli s skupnim javnim naročanjem zdravil in medicinskih pripomočkov. Skupaj z Ministrstvom za javno upravo smo v okviru skupnega javnega naročanja v letu 2017 zaključili pet postopkov. Pri naročilu zdravil je v teku odpiranje konkurence, da bi pridobili najnižje cene zdravil za vse bolnišnice.

 

Za bolj učinkovito in gospodarno rabo sredstev je Ministrstvo za zdravje v letu 2017 vzpostavilo tudi Evidenco drage medicinske opreme, ki je aktivna podatkovna baza, iz katere je natančno razvidna obremenjenost posamezne naprave oziroma medicinskega aparata. Zbrani podatki služijo kot podlaga za določitev meril izkoriščenosti drage medicinske opreme, določitev vrednosti za njeno optimalno oziroma vsaj minimalno izkoriščenost ter za ugotavljanje stroškov glede na obseg izkoriščenosti naprave.

 

Od februarja 2017 je v sodelovanju z Združenjem javnih zavodov vzpostavljena  Enotna baza cen, iz katere je razvidna cena za vsako zdravilo in vsak medicinski pripomoček, ki ga nabavlja posamezna bolnišnica. Obveza vsake bolnišnice je, da, preden izvede postopek javnega naročanja za določene medicinske pripomočke, v bazi preveri dosežene cene v drugih bolnišnicah in v javnem naročanju od ponudnikov zahteva ponudbo, ki je nižja od najnižje cene, ki jo katerekoli bolnišnica plačuje za te pripomočke. Navedeni model se že uporablja pri izdelkih, ki so vključeni v skupno javno naročanje.

 

Poleg vsega navedenega intenzivno pripravljamo vsebinske zahteve za pripravo sanacijskih načrtov v bolnišnicah za pokrivanje preteklih izgub. Sanacijski načrti bodo vključevali kratkoročne in dolgoročne ukrepe za gospodarno poslovanje.

 

Na koncu naj na kratko povzamem tudi aktivnosti za dolgoročno finančno vzdržnost sistema obveznega

zdravstvenega zavarovanja.

 

Med pomembnejšimi razlogi za dodatne finančne vire za zdravstvo bom izpostavila preprosto in najbolj zgovorno dejstvo, da so izdatki za zdravstvo pod povprečjem EU.  Po zadnjih podatkih OECD in Evropske komisije (za l. 2015) znaša v Sloveniji izdatek na posameznika 2.039 eur, v EU 2.797 eur po pariteti kupne moči. Zato je pot rebno ne samo zagotoviti dodatne finančne vire ampak tudi preoblikovati strukturo virov financiranja zdravstva.

 

V predlogu novega sistemskega ZZVZZ povečujemo delež proračunskih sredstev za zdravstvo s sedanjih 3% na 7% vseh izdatkov za zdravstvo. Nadalje odpravljamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomeščamo z zdravstvenim doplačilom. S tem bo v zdravstvenem sistemu za storitve na voljo 50  milijonov dodatnih sredstev.

 

Financiranje terciarne zdravstvene dejavnosti, njen razvojni in raziskovalni del, ki ne sodi med pravice, bo po predlogu zakona financiral proračun. S tem bo v zdravstveni blagajni približno 27 milijonov EUR več sredstev za storitve in programe. Predlagamo še številne druge ukrepe, ki bodo razbremenili zdravstveno blagajno.

 

Pomembno je dejstvo, da bi zdravstvo po uveljavitvi zakonskih sprememb na področju financiranja  imelo na voljo 214 mio eur več denarja. Če pri tem upoštevamo tudi postopni prevzem obveznosti proračuna RS za izobraževalne programe v višini 80 mio eur v letu 2021,  bi skupna dodatna sredstva znašala blizu 300 mio eur.

 

Struktura dodatnih virov sredstev za zdravstvo kaže, da bi 62 % teh sredstev zagotavljal proračun RS, 13 % bi zagotovili zavarovanci, 25 % iz naslova sredstev  ukinitve DZZ.

 

To so samo ključne prioritetne aktivnosti in ukrepi ministrstva za zagotavljanje kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe prebivalstva Republike Slovenije, ki se mi zdijo najbolj relevantne, da jih izpostavim ob današnji obravnavi finančnega načrta za leto 2018.

 

Zavedam se kompleksnosti zdravstvenega sistema in izzivov, ki so se nakopičili tudi zaradi neustreznega ukrepanja ali ne-ukrepanja v preteklosti. Prosim pa tudi za vaše razumevanje, da niti MZ niti ZZZS vseh anomalij ne more odpraviti naenkrat.

 

Verjamem, da boste podprli finančni načrt.

 

Hvala.