Minister za zdravje BORUT MIKLAVČIČ

Borut Miklavčič se je rodil 11. januarja 1944 v Ljubljani. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V dosedanji karieri je delal na področju gospodarstva.

Bil je član uprave Smelta, v letih 1990 do 1996 pa je delal na pripravi in izvedbi večjih investicijskih projektov v tujini, tudi v sodelovanju z EBRD-jem in drugimi bankami. Kot direktor Savskih elektrarn je med letoma 1996 in 2002 sodeloval pri izgradnji HE Vrhovo. V tem času je bil tudi član skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. V letih 1985 - 1990 je bil generalni konzul v Celovcu.

Na področju zdravstva je delal kot pomočnik direktorja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v letih 1982 – 1985 pa je bil predsednik Republiškega komiteja za zdravstvo. V tem času je deloval na dveh projektih Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.

Od leta 2003 do aprila 2007 je uspešno opravljal delo direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je pod njegovim vodstvom med drugim pridobil za vsa leta njegovega vodenja pozitivno mnenje Računskega sodišča Slovenije. Na podlagi pozitivnega poslovanja Zavoda od leta 2005 dalje je dobil priznanje Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora. Ministrstvo za javno upravo pa je Zavodu podelilo priznanje za dobro prakso v slovenski javni upravi za leto 2007.

Bil je predsednik Sveta Univerzitetnega Kliničnega centra in član sveta v Onkološkem inštitutu in Zavodu za rehabilitacijo invalidov. Zadnji dve leti je neplačano opravljal funkcijo predsednika Rdečega križa Slovenije. Velik del profesionalne poti je deloval na področju vodenja investicij v tujini in v Sloveniji.

Državni sekretar dr. IVAN ERŽEN

Ivan Eržen se je rodil 23. junija 1957 v Ljubljani. Leta 1982 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1987 pa magistriral s področja epidemiologije. Je doktor medicinskih ved, doktoriral je leta 2004. Svoje poklicno delo je začel na Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani kot zdravnik na oddelku za epidemiologijo. Po petih letih dela se je zaposlil kot predstojnik oddelka za higieno in epidemiologijo in pomočnik direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki ga je vodil vse do prevzema funkcije na ministrstvu za zdravje.

Med stanovskimi kolegi je poznan kot dober poznavalec sistema zdravstvenega varstva.  Izobraževal se je tako v tujini kot doma, je predavatelj na več visokih šolah in fakultetah. Njegovo dosedanje strokovno raziskovalno delo je bilo vezano predvsem na proučevanje vpliva dejavnikov okolja na zdravje. Aktiven je bil kot učitelj in mentor študentom in mladim strokovnjakom na podiplomskem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Naziv docenta za področje javnega zdravja je pridobil leta 2006, Zdravniška zbornica Slovenije pa ga je imenovala tudi za glavnega mentorja na področju javnega zdravja, ki vključuje epidemiologijo, higieno in socialno medicino.

Dejaven je v številnih domačih in tujih društvih ter strokovnih organizacijah. Med drugim je predsednik Slovenskega društva za biomedicinsko informatiko, ustanovitelj Združenja učiteljev javnega zdravja Slovenije, ustanovitelj in predsednik Društva za boj proti raku regije Celje ter podpredsednik sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva.