Zakaj se je ministrstvo odločilo za spremembo Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov?

Za spremembe zakona smo se odločili po temeljiti analizi dokazov o škodljivosti pasivnega kajenja ter učinkovitosti možnih ukrepov. Upoštevali smo, da so izkušnje držav, ki so že uvedle podobne ukrepe, v veliki večini zelo dobre, tako z vidika izvajanja ukrepov kot z vidika javne podpore in pozitivnih učinkov na zdravje. Pri pripravi sprememb nas je vodila predvsem skrb za zdravje vseh zaposlenih enako, zaščita vseh pred pasivnim kajenjem in še posebej  mladih.

Katere so ključne spremembe predlaganega zakona?

Ključna sprememba se nanaša na 16. člen obstoječega zakona, kjer se predlaga uvedba popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja, predlagani zakon ne dopušča več. Predlog dopušča izjeme za kajenje le v prostorih, kjer  zaposleni ne morejo biti izpostavljeni tobačnemu dimu, npr. v odprtih javnih in delovnih prostorih in posebnih prostorih, namenjenih le kajenju - kadilnicah.

Druga pomembna sprememba se nanaša na kajenje mladih in sicer se starostna meja, tako kot to zahteva Okvirna konvencija, zvišuje na polnoletnost tako za prodajalce kot za kupce tobačnih izdelkov. 

Kateri so cilji predlaganega zakona?

Cilj predlaganih sprememb je prvenstveno zaščita zdravja nekadilcev oziroma zaščita nekadilcev pred tobačnim dimom.

Doseči želimo popolno zaščito zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.

Dolgoročen cilj pa je seveda zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje prevalence kajenja med mladimi in odraslimi ter povečano opuščanje kajenja. Raziskave v državah, kjer so te ukrepe že uvedli, so na primer pokazale, da se kajenje zmanjša za 4 - 10 odstotkov.

Kakšne so posledice kajenja v Sloveniji in kakšne v Evropski uniji?

V Sloveniji vsako leto za posledicami rabe tobaka umre skoraj 3.000 ljudi. Po zadnjih ocenah, ki so jih opravili v Evropski uniji, samo za posledicami pasivnega kajenja vsako leto umre tudi nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Ocenjujejo, da zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu na delovnem mestu v EU umre okoli 7.000 ljudi na leto, vsaj desetkrat toliko pa zaradi pasivnega kajenja doma. V Sloveniji po teh izračunih zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.

V Evropski regiji zaradi uživanja tobaka na leto umre več kot milijon ljudi (1.2 milijona), kar predstavlja 14 odstotkov vseh smrti na leto. V primeru, da evropske države ne bodo bolj učinkovito ukrepale, bo leta 2020 za posledicami tobaka umrlo na leto že 2 milijona prebivalcev Evrope (20 odstotkov vseh smrti).

Koliko kadilcev je v Sloveniji?

Slovenija sodi med države, v katerih kadi manj kot 25 odstotkov odraslih prebivalcev, narašča pa delež kadilcev med mladostniki in ženskami. Število kadilcev se je zmanjšalo predvsem v preteklem desetletju, ko je bila leta 1996 uvedena v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma restriktivna zakonodaja na področju nadzora nad tobakom, in sicer z 28,2 odstotkov leta 1994 na 23,7 odstotkov leta 2003.

In kolikšen je odstotek mladih kadilcev?

V Sloveniji kadi okoli 28 odstotkov mladih v starosti med 15 in 16 let, kar je več, kot je delež kadilcev med odraslimi prebivalci Slovenije (23,7% leta 2003). Mladi, podobno kot v drugih državah Evropske skupnosti, začenjajo kaditi vedno bolj zgodaj in jih tudi v Sloveniji kadi vedno več.

To je še posebej zaskrbljujoče, če vemo, da se pri mladoletnem kadilcu prej vzpostavi odvisnost od nikotina in s tem potreba po rednem kajenju. Približno 80 - 90 odstotkov odraslih kadilcev je  postalo rednih kadilcev pred koncem najstniškega obdobja.

Prej, ko mladostnik začne s kajenjem, več verjetnosti je, da bo kadil kot odrasla oseba in težje bo prenehal s kajenjem. Z zgodnjo izpostavljenostjo škodljivim učinkom tobačnega dima se poveča tudi tveganje za razvoj s kajenjem povezanih bolezni pri nižji starosti.

Vzgoja, ki vključuje zgolj informiranje o škodljivostih kajenja, na žalost ne vpliva bistveno na odločanje o kajenju pri mladih. Glede na mednarodne raziskave, v katere je bila vključena tudi Slovenija, mladi podcenjujejo škodljivost kajenja in pasivnega kajenja, kar ne preseneča glede na splošno sprejemljivost kajenja. Zato naj bi tudi skladno z zahtevami Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom države starostno mejo za nakup in prodajo tobačnih izdelkov premaknile na polnoletnost oziroma 18 let.

Koliko ljudi v Sloveniji pa naj bi bilo izpostavljenih pasivnem kajenju?

V letošnjem letu je bila na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev RS opravljena raziskava o izpostavljenosti pasivnemu kajenju. 37,1 odstotkov vseh anketiranih (kadilcev in nekadilcev skupaj) in 44,4 odstotkov nekadilcev ni nikoli izpostavljenih tobačnemu dimu drugih. Tobačnemu dimu je torej izpostavljenih 62,9 odstotkov vseh polnoletnih prebivalcev RS in 55,6 odstotkov polnoletnih nekadilcev v RS, seveda različno pogosto in v različnem trajanju. Povprečno trajanje izpostavljenosti tobačnemu dimu ob dnevih, ko je posameznik izpostavljen, znaša približno eno uro. Vsak dan je pasivnemu kajenju izpostavljenih 15,2 odstotkov polnoletnih prebivalcev RS. V povprečju preživijo te osebe v zakajenem okolju 2,6 ure dnevno, časovni razpon pa sega od nekaj minut do več kot 16 ur (podatki na voljo na IVZ RS).

Katere države so že uvedle prepoved kajenja tudi v restavracijah in barih?

Države, kjer popolna prepoved kajenja vključuje tudi restavracije in bare, so poleg Irske (marec 2004) še Norveška (junij 2004), Italija (januar 2005), Malta (april 2005), Švedska (junij 2005) in Škotska (marec 2006). V letu 2007 se jim bosta pridružili tudi Velika Britanija in S. Irska. Francija je že sprejela prepoved kajenja na delovnih in javnih mestih, ki bo stopila v veljavo 1. februarja 2007 za delovna mesta in 1.2.2008 za restavracije, bare in nočne klube. Od novih članic EU je vse prehitela Litva, kjer je s 1. januarjem letos stopila v veljavo prepoved kajenja na javnih mestih, ki se nanaša na bare, restavracije, kavarne, klube in diskoteke. Izjema bodo le "kadilskih klubi" za kadilce cigar in pip (cigar and pipe clubs). Estonija in Finska bosta prepoved kajenja v restavracijah in barih uvedli junija 2007.

Kakšen prostor je kadilnica?

Kadilnica je prostor, ki bo moral biti urejen tako, da iz njega ni možen pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor. V kadilnici se bo lahko le kadilo. Podrobnejše pogoje, ki jih bo morala izpolnjevati kadilnica, bo določi minister pristojen za zdravje v roku 1 meseca od uveljavitve sprememb zakona.

Kadilnice, ki so novost tega zakona, pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že do sedaj v veljavi popolna prepoved kajenja, kot na primer v zdravstvenih ter vzgojnih ustanovah.

Kakšne so izkušnje drugih držav Evropske unije s prepovedjo kajenja na delovnih in javnih mestih?

V državah, kjer so že uvedli popolno prepoved kajenja na vseh delovnih mestih in tudi javnih mestih, ugotavljajo, da je spoštovanje prepovedi zelo visoko. Močno se je zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu na delovnih mestih in kvaliteta zraka v zaprtih prostorih. Ponekod v raziskavah že ugotavljajo pozitivne učinke na zdravje, predvsem na dihala.

Kakšen vpliv je imela prepoved kajenja na gostinski sektor?

Trditve, da popolna prepoved kajenja privede do izgub v gostinskem sektorju,  raziskave ne potrjujejo. Pregled raziskav, izbranih po Sieglovih kriterijih, kaže na to, da uvedba takega ukrepa nima negativnih učinkov na prihodke ali delovna mesta, je torej brez škodljivega ekonomskega učinka. Sieglovi kriteriji vključujejo uporabo objektivnih podatkov (prodaja, statistika zaposlovanja, število gostinskih obratov ipd.), vključitev več časovnih točk pred in po uvedbi ukrepa, uporabo ustreznih statističnih metod in ustrezno kontrolo za celokupen ekonomski trend. Prepoved kajenja na javnih in delovnih mestih ne prizadene prodaje v barih in restavracijah, dobičkonosnosti v restavracijah ali zaposlenosti v gostinskem sektorju.

Koristi teh ukrepov izvirajo v zasebnem sektorju predvsem iz:

-          povečane produktivnost tistih, ki so opustili kajenje in delavcev, ki niso več izpostavljeni tobačnemu dimu (prihranjen čas odmorov za kajenje in bolniških odsotnosti);

-          zmanjšanja stroškov nadomeščanju delavcev zaradi obolevnosti povezane s kajenjem;

-          zmanjšanja stroškov vzdrževanja zgradb in prostorov.

Ekonomske koristi prepovedi kajenja na javnih in delovnih mestih so v dolgoročnem smislu še večje. Zmanjšana obolevnost in smrtnost zaradi zmanjšanja izpostavljenosti pasivnemu kajenju in povečanega opuščanja kajenja vodijo k dodatni ekonomski rasti. Vsako dodatno leto pričakovane življenjske dobe poveča BNP na prebivalca za 4 odstotke.

Nekateri nasprotujejo spremembi zakona, saj menijo, da omejuje osebno svobodo posameznika?

Z zakonom ne omejujemo osebne svobode nikogar. Kadilec ima vso pravico do kajenja in  tega zakon ne prepoveduje.   

Z zakonom želimo zaščititi pred tobačnim dimom predvsem nekadilce. In pravice kadilcev se nehajo na mejah pravic nekadilcev. Meje niso absolutne, temveč so omejene s pravicami drugih. Torej, kadilci lahko še naprej kadijo, to je stvar njihove odločitve, osebne svobode.