PRITOŽBENE POTI IN NADZOR V ZDRAVSTVU TER REŠEVANJE KRŠITEV PRAVIC BOLNIKOV

V skladu z določbami Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92, št. 26/92, št. 37/95, št.8/96 in št. 90/96) se za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter zavodov izvajajo štiri vrste nadzora:

1. interni strokovni nadzor - izvajajo ga zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci;

2. strokovni nadzor s svetovanjem - izvaja ga pristojna zbornica v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi zavodi;

3. upravni nadzor - izvaja ga Ministrstvo za zdravje;

4. nadzor, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Interni nadzor se izvaja na podlagi splošnega akta zdravstvenega zavoda. To pomeni, da mora imeti vsak zdravstveni zavod v zvezi z reševanjem ugovorov oziroma pritožb bolnikov zoper delo zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev pravilnik, v katerem je opredeljen postopek reševanja le-teh.

V zvezi s pravico bolnika, da se pritoži zoper delo in ravnanje zdravstvenega osebja, mora biti na vidnem mestu v zdravstvenem zavodu objavljeno kam, kdaj in v katerem primeru se bolnik lahko pritoži.

Klinični center v Ljubljani ima v ta namen organizirano celo posebno službo Urad za pritožbe in pohvale, v zdravstvenih zavodih pa so na voljo posebni »pisemski nabiralniki« in knjige pritožb.

Ministrstvo za zdravje zagovarja stališče naj se večina pritožb bolnikov zoper delo zdravnikov reši že v zdravstvenem zavodu. Kadar pa gre za pritožbe zoper delo zdravnika zasebnika, pa je najprimernejše, če se zavarovanci s svojo pritožbo obrnejo na Ministrstvo za zdravje, ki bo presodilo, ali predlagati Zdravniškizbornici uvedbo strokovnega nadzora ali pa bo samo izvedlo upravni nadzor.

Strokovni nadzor s svetovanjem izvaja pristojna zbornica v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi zavodi ter v skladu s posebnim programom, ki ga sprejme zbornica s soglasjem Ministrstva za zdravje.

Strokovni nadzor s svetovanjem opravi zbornica tudi na predlog zavarovane osebe, delodajalca, zdravstvenega delavca oziroma zavoda ali na drug predlog.

Strokovni nadzor s svetovanjem opravlja Zdravniška zbornica Slovenije kot javno pooblastilo, s tem da po opravljenem pregledu sestavi ugotovitveni zapisnik s predlogi ukrepov in rokov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zapisnik se pošlje tistemu, pri katerem je bil nadzor opravljen, ter Ministrstvu za zdravje; kadar gre za strokovni nadzor zunaj programa, pa tudi predlagatelju.

Upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev izvaja Ministrstvo za zdravje na podlagi programa ali na predlog bolnika, njegovega svojca ali skrbnika, zdravstvenega zavoda, delodajalca, pristojne zbornice, sodišča ali po lastni presoji.

Način izvajanja upravnega nadzora je minister za zdravje določil s Pravilnikom o upravnem nadzoru v zdravstvu (Ur. list RS, št. 14/95). Če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda ministrstvo odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.

Program rednega upravnega nadzora določi minister za zdravje za obdobje treh let ter v njem določi izvajalce, pri katerih se bo v tem obdobju opravil nadzor. Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko uradna oseba izjemoma odredi tudi začasen ukrep, da se prepreči neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere. Če se ugotovi, da zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec zavoda ali zasebni zdravstveni delavec ni sposoben opravljati nalog, ki so mu zaupane, se o tem obvestita delodajalec in pristojna zbornica.

Nadzor nad izpolnjevanjem pogodb, ki so sklenjene za opravljanje zdravstvene dejavnosti s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev, izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mnogo pritožb zavarovancev oziroma bolnikov se nanaša na pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so določene z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V postopkih za uveljavljanje teh pravic sodelujejo kot izvedenski organi zdravniške komisije, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniška komisija kot izvedenski organ oblikuje strokovno mnenje oziroma ugotovitve o zdravstvenem stanju zavarovane osebe, možnosti njegovega izboljšanja, postopkih zdravljenja ali rehabilitacije. O pravici zavarovanca na podlagi omenjenega mnenja odloči pristojni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z odločbo.

Zdravniška komisija I. stopnje v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju:

• ugotavlja začasno nezmožnost za delo nad 30 dni,

• presoja oceno pooblaščenega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni na zahtevo zavarovanca, delodajalca ali zavoda,

• ocenjuje delovno zmožnost, če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z mnenjem zdravnika, ki je opravil predhodni zdravstveni pregled,

• napotuje na zdraviliško zdravljenje,

• presoja upravičenost zahteve po ortopedskem pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših ortopedskih pripomočkov,

• presoja o upravičenosti zdravljenja v tujini.

Mnenje Zdravniške komisije I. stopnje presoja Zdravniška komisija II. stopnje. Če zavarovanec ali delodajalec ni zadovoljen z mnenjem Zdravniške komisije II. stopnje, izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odločbo, ki je dokončna v upravnem postopku. Zoper odločbo je možno sprožiti spor pri Delovnem in socialnem sodišču.