Skoči na vsebino

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Kako je z bolniškim staležem za nego otroka?


Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ima roditelj, ki je zavarovanec in je v delovnem razmerju ali samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali je lastnik zasebnega podjetja in je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, pod določenimi pogoji pa imajo to pravico tudi brezposelni.

 

Skladno s četrtim odstavkom 138. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14 in 10/17 – ZČmIS; v nadaljevanju: Pravila) lahko pravico do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica.

 

Pri ugotavljanju upravičenosti do začasne zadržanosti od dela zaradi nege je potrebno poleg zdravstvenega stanja otroka in posledično potrebe po negi ugotavljati tudi, ali zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege, izpolnjuje predpisane pogoje. Zato mora osebni zdravnik upoštevati določbo petega odstavka 138. člena Pravil, ki določa, da ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega plača, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela.

 

V praksi pa lahko nastopijo primeri, zaradi katerih zakonec, ki je nezaposlen (ni v delovnem razmerju, ne opravlja samostojne dejavnosti, ni kmet, ipd.) ali upokojen, ne more zagotoviti nege otroka. Razloge mora dokazati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege, in sicer z ustrezno dokumentacijo (npr. pogodbo o opravljanju dela, zdravniškim potrdilom, itd.) ali na podlagi izjave v primerih, ko z dokumentacijo ne razpolaga (npr. v konkretnem primeru podpiše izjavo, kolikor ur je opravljal kratkotrajno delo na dan, ko je zaposleni zakonec uveljavljal nego).

V vsakem posameznem primeru je potrebno ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je potrebno izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oziroma poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego.

 

Kakšna je pravica do nadomestila plače in sobivanja staršev v bolnišnici ob hospitalizaciji otroka?

 

V nadaljevanju pa pojasnjujemo, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ in 64/17 – ZZDej-K; v nadaljevanju: ZZVZZ) v prvi točki 23. člena med drugim določa, da je zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem zagotovljeno tudi plačilo zdravstvenih storitev sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 5 let.

 

V okviru pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela pa 30. člen ZZVZZ določa, da pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni. Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov. Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.

 

Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka, in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.

 

Pravico do nadomestila zaradi nege otroka sicer lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica, pri čemer je trajanje odsotnosti odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.

 

Nadalje pojasnjujemo, da uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja podrobneje urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14 in 10/17 – ZČmIS; v nadaljevanju: Pravila).

 

Skladno s 40. členom Pravil ima eden od staršev pravico do bivanja ob hospitaliziranem otroku do njegove starosti vključno 5 let. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) krije stroške nastanitve in prehrane v višini celotne cene, določene s pogodbo med ZZZS in izvajalcem zdravstvenih storitev.

 

Pri otrocih s težjo okvaro oziroma poškodbo možganov ali hrbtenjače, pri katerih je potrebno usposabljanje staršev za poznejšo rehabilitacijo na domu, ima eden od staršev pravico do bivanja v bolnišnici. Dolžina usposabljanja je odvisna od programa, vendar lahko traja v posameznem primeru največ 30 dni. Pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali okvarami ima eden od staršev v času usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu pravico do bivanja v bolnišnici, vendar največ 14 dni v posameznem primeru. V primerih iz tega odstavka krije ZZZS stroške v višini 70% cene obračunske enote za nemedicinski del oskrbe, določene s pogodbo med ZZZS in bolnišnico. Skladno s šestim odstavkom 138. člena Pravil ima v primerih iz tega odstavka eden od staršev tudi pravico do nadomestila plače.

 

Ob tem dodajamo še, da skladno s 175. členom Pravil začasno zadržanost od dela zaradi nege ali spremstva otroka v skladu s Pravili ugotavlja osebni otroški zdravnik. O tem mora najpozneje v 3 dneh pisno obvestiti osebnega zdravnika zavarovanca, ki uveljavlja zadržanost od dela zaradi nege ali spremstva otroka.

 

Kako poteka menjava osebnega zdravnika in kako prenos zdravstvene dokumentacije? Kdo je lastnik zdravstvene kartoteke?

 

V zvezi s tem uvodoma pojasnjujemo, da Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14 in 10/17 – ZČmIS; v nadaljevanju: Pravila) v 170. členu določajo, da zavarovana oseba lahko opravi zamenjavo osebnega zdravnika po poteku enega leta od prejšnje izbire tako, da pri novo izbranem zdravniku izpolni listino o novi izbiri, pri čemer ni dolžna navesti razlogov za zamenjavo. V določenih primerih se zamenjava osebnega zdravnika lahko izvrši tudi pred iztekom enoletne dobe, pri čemer se zamenjava opravi enako kot pri zamenjavi osebnega zdravnika po preteku enega leta, s to razliko, da je zavarovana oseba dolžna ob zamenjavi oz. v listini o izbiri osebnega zdravnika navesti razlog za zamenjavo.

 

Prekinitev izbire osebnega zdravnika se lahko opravi bodisi tako, da zavarovana oseba pri novem osebnem zdravniku podpiše listino o novi izbiri (s tem se avtomatično izvede prekinitev pri prejšnjem osebnem zdravniku) ali tako, da se prekinitev izbire izvede na zahtevo zavarovane osebe na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Ob tem opozarjamo na 171. člen Pravil, ki določa, da je v primeru zamenjave osebnega zdravnika potrebno podatke o zdravstvenem stanju zavarovane osebe posredovati novemu osebnemu zdravniku – dokumentacijo pa si izmenjata zdravnika in je ne vročata zavarovani osebi.

 

Skladno s 3. členom Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) so upravljavci zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji.


Kot izhaja tudi iz 54. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17) so zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom.


Iz zgoraj navedenega izhaja, da se posredovanje zdravstvene dokumentacije, kadar za to obstaja zakonska podlaga, opravi med upravljavcema. Pacient, razen v izjemnih primerih, nima pravice pridobiti originalne zdravstvene dokumentacije (v fizični obliki – torej z nosilcem zdravstvenih podatkov), da bi z njo prosto razpolagal. Pacient pa ima skladno z določbami Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca vedno pravico do neoviranega vpogleda, prepisa, fotokopiranja oziroma druge reprodukcije zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj.

 

Obrazec o izjavi vnaprej izražene volje pacienta

 

Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju: ZPacP) v 34. členu določa pravico pacienta do upoštevanja vnaprej izražene volje. Skladno s tem ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, če:

 

- bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni obravnavi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,

 

- bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena obravnava podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.

 

Volja iz prve alineje prejšnjega odstavka je za zdravnika zavezujoča, volja iz druge alineje pa mora biti upoštevana kot smernica pri odločanju o zdravljenju. Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva opredelitev in če hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okoliščinah preklical. Vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana na obrazcu o izjavi vnaprej izjavljene volje, pacient pa jo lahko kadarkoli s pisno izjavo spremeni ali prekliče.

 

Ob tem dodajamo, da se je veljavnost pisne izjave o vnaprej izražene volje pacienta skladno z novelo ZPacP, katerega spremembe in dopolnitve so pričele veljati dne 21. 10. 2017, spremenila iz petih let na neomejeno.

Pred izjavljanjem vnaprej izražene volje morata izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta natančno poučiti o pomenu in posledicah njegove odločitve. Sestavni del zgoraj omenjenega obrazca so namreč tudi ugotovitev identitete pacienta, ugotovitve glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 34. člena ZPacP, osnovna pojasnila ter podpisi pacienta, izbranega osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic.

 

Obrazec o izjavi vnaprej izjavljene volje (Priloga 6: Vnaprejšnja zavrnitev zdravstvene oskrbe) je sicer sestavni del Pravilnika o obrazcih in pisnih izjavah volje pacienta (Uradni list RS, št. 82/08 in 84/08 – popr.; v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilnik ureja vsebino in obliko izjavnih obrazcev volje pacienta oziroma določa minimalne zahteve glede vsebine, pri čemer pa je treba opozoriti, da posamezni izvajalci zdravstvenih storitev lahko vsebino in obliko obrazcev priredijo v skladu s potrebami, ki izhajajo iz organizacije dela, vrste dejavnosti in drugih posebnosti.

Na podlagi navedenega vam predlagamo, da se za dodatna pojasnila oziroma za pridobitev in dejanski podpis obrazca obrnete na vašega izbranega osebnega zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev. Pri uresničevanju pravic, ki izhajajo iz ZPacP, pa vam lahko svetuje in pomaga tudi zastopnik pacientovih pravic, ki deluje v okviru pristojne območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Kakšni so pritožbeni postopki?

 

Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju: ZPacP) v 56. členu predvideva sprotno razreševanje nesporazumov in sporov z dodatnimi pojasnili ali ukrepi. To pomeni, da se v primeru kakršnih koli nesporazumov pri izvajanju zdravstvene oskrbe pacient najprej obrne na izvajalca, ki izvaja zdravstveno oskrbo, pri čemer se poskuša nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj. V kolikor sporazuma ne morete doseči oziroma z izvajalčevimi pojasnili niste zadovoljni, vas mora slednji skladno z drugim odstavkom 56. člena ZPacP seznaniti s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

 

Zahteva za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic se vloži pri pristojni osebi za sprejemanje in obravnavo kršitev pacientovih pravic, ime katere mora biti v skladu z 58. členom ZPacP objavljeno na vidnem mestu pri vhodu na oddelek ali na običajnem oglasnem mestu izvajalca zdravstvene storitve.

 

Skladno z 59. členom ZPacP ima pacient pravico do vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, in sicer:
- najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih (so)delavcev;
- najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni obravnavi zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih (so)delavcev pri nudenju zdravstvene obravnave;
- ali v treh mesecih po preteku teh rokov, če je pacient za kršitev zvedel kasneje oziroma so se posledice kršitve pokazale kasneje.

 

Za odločanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic pa je pristojna Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju: Komisija). Skladno s 66. členom ZPacP je Komisija pristojna za odločanje o drugi zahtevi:
- zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve;
- zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve;
- če izvajalec zdravstvene dejavnosti kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel.

 

Drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

 

Pri uresničevanju pravic iz ZPacP vam lahko pomaga, svetuje ali vas po pooblastilu zastopa zastopnik pacientovih pravic, ki deluje v okviru pristojne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno.

 

Ob tem dodajamo, da kadar pacient meni, da je prišlo do napake pri zdravljenju ali kadar gre za druga dejanja, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil, lahko vloži pritožbo tudi na ustrezno zbornico. Za zdravnike je pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, za ostale zdravstvene delavce pa njihove stanovske zbornice.

 

Kje je možno najti seznam izvajalcev zdravstvene dejavnosti?

 

Na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je objavljen seznam izvajalcev zdravstvenih storitev, ki vsebuje osnovne podatke o izvajalcih v okviru mreže javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji. V tem seznamu gre torej za izvajalce, ki izvajajo storitve, ki so v celoti ali delno krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Seznam tako ne vsebuje podatkov o zasebnikih, ki opravljajo zdravstvene storitve izključno za samoplačnike in nimajo sklenjene ustrezne pogodbe z ZZZS.


Izvajalce v tem seznamu lahko iščete na dva načina, in sicer po zdravstvenih dejavnostih, ki jih izvajajo. Dostopno prek: http://www.zzzs.si/izvajalci.

 

Nazadnje pa dodajamo, da Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17 in 64/17 – ZZDej-K; v nadaljevanju: ZZdrS) v 10. členu določa, da sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če je, poleg izpolnjenih posebnih pogojev, določenih z ZZdrS, vpisan tudi v register zdravnikov. Za vodenje registra zdravnikov je skladno z 71. členom ZZdrS pristojna Zdravniška zbornica Slovenije, ki ima na svoji spletni strani objavljen tudi javni iskalnik zdravnikov in zobozdravnikov.


V navedenem iskalniku so zajeti tudi zdravniki in zobozdravniki, ki nimajo sklenjene pogodbe z ZZZS in torej opravljajo zdravstvene storitve izključno za samoplačnike. Iskalnik omogoča iskanje glede na podeljeno licenco (ki izkazuje strokovno področje, na katerem se opravlja zdravniška služba), območno enoto in vrsto ustanove (tj. bolnišnica, zdravstveni dom, zasebnik s koncesijo, zasebnik brez koncesije, idr.), dostopen pa je na naslednji povezavi:

https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/javni-iskalnik-zdravnikov-in-zobozdravnikov