Skoči na vsebino

NOVELA ZAKONA O PACIENTOVIH PRAVICAH

Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah najdete tukaj. 

 

Predlog Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah v mreži javne zdravstvene službe najdete tukaj. 

 

Odgovor na pripombe iz javne razprave o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah v mreži javne zdravstvene službe najdete tukaj. 

 

 

Začela se je javna razprava o predlogu Zakona o pacientovih pravicah. Več o javni razpravi, najdete na tej povezavi.

 

Kaj nam prinaša predlog Zakona o pacientovih pravicah?

 

VSEBINA                        ZPacP + Uredba (delno) + Pravilnik
SEDANJA UREDITEV        
predlog ZPacP-A + novi Pravilnik
PREDLOG NOVE UREDITVE
čakalni časmax. 20 min (primar) oz. 60 min (sekundar interciar)                                                   max. 30 min
čakalni seznam (ČS)- vodenje po izvajalcih zdr. storitev
- če je za isto storitev vpisan v več seznamov, se mora v 10 dneh opredeliti, sicer se upošteva prvi vpis

- vodenje po zdr. storitvi (lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, kadar posam. zdr. storitev opravlja več zdr. delavcev)
- dodatni podatki: prvi oziroma kontrolni pregled, morebitno spreminjanje vrstnega reda z navedbo razlogov, podatek o črtanju iz čakalnega seznama, indikator želje pacienta (glede izbire določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti ali zdravstvenega delavca, izbira alternativnega termina, opravičena odsotnost od termina), zdravstveni delavec, ki je opravil triažo napotne listine, datum triaže napotne listine, podatek o utemeljenosti napotitve
- za isto storitev vpisan v največ en seznam
naročilna knjiga/- za zdravnike, ki niso zavezanci za ČS
- za preventivne preglede
- omejen nabor podatkov
- elektronsko (npr. excel)

vodenje ČS- elektronsko (določeno v pravilniku)- elektronsko (določeno v zakonu)
zavezanci za ČS- vsi razen IOZ spl. med. in pediatra (le glede pregledov)- vsi razen IOZ spl. med. in pediatra (vse zdr. storitve)
- izjema glede preventivnih pregledov
- zobozdravnik in ginekolog: manjši nabor podatko

hramba podatkov v ČS
- 6 mesecev po opravljeni zdr. storitvi ali izbrisu podatkov- 2 leti od izvedbe zdr. storitve
stopnje nujnosti- nujno
- hitro
- redno

- nujno
- zelo hitro
- hitro
- redno

najdaljše dopustne čakalne dobe (ČD)- nujno v 24 urah
- hitro v 3 mesecih
- redno v 6 mesecih
- maligna obolenja 1 mesec
- ortopedski op. posegi 12 mesecev
- izdelava protetičnih nad. 12 mesecev
- ortodontsko zdravljenje 12 mesecev (hitro) oz. 18 mesecev (redno)
- nujno v 24 urah
- zelo hitro v 14 dneh
- hitro v 3 mesecih
- redno v 6 mesecih
- maligna obolenja 1 mesec (pričetek zdravljenja se zagotovi v enem mesecu od uvrstitve na čakalni seznam na podlagi napotne diagnoze na sum na maligno obolenje, pri čemer prvi pregled in morebitna diagnostika ne predstavlja začetek zdravljenja)
- zobozdravstvene storitve: za predhodni pregled, na katerem se opredeli, ali in kako hitro je potrebno pričeti z zdravljenjem, 6 mesecev
- ortopedija: storitev pod stopnjo nujnosti "hitro" se izvede najpozneje v šestih mesecih, storitev pod stopnjo nujnosti "redno" pa najpozneje v 12 mesecih

veljavnost napotne listine/- nujno: še nasl. dan po izdaji
- zelo hitro: 7 dni od izdaje
- hitro in redno: 30 dni od izdaje

nepopolna napotna listina/rok za dopolnitev 3 dni
izvajalci med seboj (brez vpletanja pacienta)
vzpostavitev stika s pacientom

- le v uredbi
- kadar pacient čaka več kot 30 dni
- obvestilo najmanj teden dni pred terminom


 

- min. nabor podatkov
- vsak pacient, ki je na ČS
- najmanj pet dni pred terminom
oseba, ki upravlja s ČS- odgovorna oseba za vodenje ČS
- ena ali več
- odgovorna oseba za vodenje ČS
- ena ali več
telefonsko naročanje- najmanj 4 ure dnevno v ordinacijskem času- najmanj 2 uri dnevno v ordinacijskem času
odpoved termina s strani pacienta- možnost opravičila 14 dni po terminu (ko ni prišel)- opravičilo 10 dni pred terminom: brez razloga, samo 1x v okviru te napotitve, samo stopnja nujnosti "redno"
- opravičilo kasneje (kot 10 dni prej ali celo po terminu): taksativno določeni primeri (smrt ožjega družinskega člana, nenadna bolezen ali poškodba, hospitalizacija), listina, vse stopnje nujnosti, lahko večkrat v okviru te napotitve

neopravičena odsotnost od termina
- možnost ponovnega uvrščanja v ČS (od začetka)

- pacienta se črta iz ČS
- na ta čakalni seznam v okviru te napotne diagnoze se lahko pri tem izvajalcu ponovno uvrsti po poteku treh mesecev od termina, na katerega se neopravičeno ni odzval

odpoved termina s strani izvajalca/- primarno: izvajalec mora zagotoviti nadomeščanje (ni odpovedi)
- podredno: če ni možno nadomeščanje, zagotovi dodaten termin v roku 1 tedna

črtanje iz ČS/- v 24 urah po opravljeni zdravstveni storitvi
po pridobitvi informacije o smrti pacienta ob ažurnem pridobivanju podatkov CRPP
- v 24 urah, ko pacient izrazi željo po črtanju
- v 24 urah po obvestilu napotnega zdravnika, da gre za začetno odsotno ali naknadno odsotno medicinsko indikacijo
- v 24 urah od termina, kadar pacient na zdravstveno storitev ne pride in svoje odsotnosti ne opraviči

naknadno sproščeni / dodatni termini- upoštevanje enake obravnave, vrstni red ključen - vpiše se pacienta, ki se prvi naslednji naroči (upoštevanje stopnje nujnosti) oz.
- če takega ni, se kliče med pacienti na ČS (upoštevanje stopnje nujnosti)
osredotočenost na pacienta/- izvajalec pacienta naroči na diagnostiko in morebitne druge storitve, ki so potrebne za izvedbo te storitve (pacient pridobi podatke na enem mestu in se ga ne pošilja od vrat do vrat)
- prepoved nalaganja dodanih obremenitev, če te izvajalec opravi hitreje in enostavneje od pacienta
- upoštevanje želje pacienta za drug (kasnejši) termin – a z omejitvijo: največ 1x na napotno diagnozo v tem seznamu in najbližji prost termin mora biti v roku 1 meseca

zaveza vodstva izvajalca/- mesečno spremljanje, analiziranje, iskanje vzrokov in ukrepanje v smeri zmanjševanja ČD
naročanje na termin- pacient
- izvajalec svetuje in pomaga pri izbiri
- izvajalec vzpostavi stik z napotnim zdravnikom in se v soglasju s pacientom dogovori za storitev
izvajalec pacientu izroči pisni seznam izvajalcev za posam. območje
- naročeni imajo prednost pred nenaročenimi (uredba)
- izvajalec naroči (npr. med. sestra, administrator), razen če pacient to izrecno želi sam
- seznam izvajalcev pacient pridobi na spletni strani NIJZ
- naročeni imajo prednost pred nenaročenimi (zakon)
rezervacija terminadane, nujno je že takoj predložiti napotno listino (razbremenitev izvajalcev)
okvirni terminneda, pri operativnih posegih ali storitvah, kjer je ČD več kot 6 mesecev
nadzorMZ (uporavni nadzor)- MZ (upravni nadzor)
- ZIRS (inšpekcijski nadzor)
- IP (inšpekcijski nadzor)
- IRSKM (inšpekcijski nadzor)
- ZZZS (nadzor nad pogodbami)
prekrškovni postopek

- ZIRS

- nad 4 določbami zakona (ne nad uredbo in pravilnikom)

- ZIRS
- nad 8 določbami zakona (tudi nad pravilnikom)
- možnost izreka višje globe v hitrem postopku

 

 

 

 

Odgovor na prejete pripombe na Okvirna izhodišča za novelo Zakona o pacientovih pravicah in novega Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov 

 

Ministrstvo za zdravje je 30. 11. 2016 na svoji spletni strani objavilo Okvirna izhodišča za novelo Zakona o pacientovih pravicah in novega Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (v nadaljevanju: izhodišča). Prav tako je strokovni in drugi zainteresirani javnosti, ki jih zadeva področje pacientovih pravic, posredovalo izhodišča na njihove uradne naslove, in sicer vsem zbornicam in društvom s področja zdravstva, Zdravstvenemu svetu in drugim posvetovalnim telesom, zastopnikom pacientovih pravic, sindikatom s področja zdravstva, Informacijskemu pooblaščencu Republike Slovenije, Komisiji za preprečevanje korupcije, Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, nekaterim drugim pristojnim ministrstvom in vladnim službam, poslanskim skupinam ter drugi zainteresirani javnosti, ki se jih neposredno ali posredno dotika področje pacientovih pravic.


Rok za posredovanje pripomb je bil zelo kratek, saj je Ministrstvo za zdravje želelo pridobiti le osnovne povratne informacije o predlaganih usmeritvah za ureditev področja spoštovanja pacientovega časa s strani vseh deležnikov, obsežnejšo razpravo z javnostjo pa načrtuje v okviru javne razprave, ko bodo splošni kot tudi strokovni in drugi zainteresirano javnosti predstavljene že povsem konkretne rešitve oziroma predlogi. V tako postavljenem roku se je odzvalo veliko število deležnikov, tako s strani zdravstvenih organizacij kot tudi posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, in sicer: Ministrstvo za javno upravo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije, Sindikat zdravnikov družinske medicine Praktikum (Igor Muževič), Sindikat zobozdravnikov Slovenije DENS, Zveza potrošnikov Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in varnost v zdravstvu, Zastopniki pacientovih pravic, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika Golnik, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj, Splošna bolnišnica Izola, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Celje, Železniški zdravstveni dom) in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.
Za posredovanje stališč in predlogov se zahvaljujemo in dodajamo, da smo jih preučili in skušali v čim večji meri upoštevati že tekom priprave besedila, ki bo posredovano v javno razpravo. O pričetku javne razprave, v okviru katere bo mogoče ponovno podati pripombe in predloge, bomo vse zainteresirane predlagatelje posebej obvestili.
V nadaljevanju podajamo odgovore na pripombe in predloge po vsebinskih sklopih:


I. POJMOVNIK
Glede na to, da je cilj zakona predvsem ureditev dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev v okviru razumnega časa in ureditev ustreznega nadzora na področju zagotavljanja pacientovih pravic in obveznosti, so v pojmovniku spremenjene določene definicije že obstoječih pojmov in dodani novi pojmi, ki se vsi nanašajo pravico do spoštovanja pacientovega časa in s tem povezanih predolgih čakalnih dob.
Konkretnejša vsebina pojmov bo razvidna ob posredovanju predloga zakona v javno razpravo.


II. OBLIKE NAROČANJA NA ZDRAVSTVENO STORITEV PRI IZVAJALCIH
Čakalni seznami se ne vodijo za zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku splošne oziroma družinske medicine in izbranem osebnem pediatru. Pri teh se vodi poenostavljeno elektronsko naročilno knjigo (op.: lahko je preprosta excel tabela), v katero se vpisuje naslednje podatke:
- osebno ime pacienta,
- kontaktne podatke pacienta,
- termin in
- navedba o izvedbi zdravstvene storitve.
Izbrani osebni ginekolog in izbrani osebni zobozdravnik sta zavezana voditi čakalni seznam, ki se vodi za posamezno zdravstveno storitev, seveda le če imata čakalne dobe. Glede na ostale izvajalce zdravstvene dejavnosti pa je za izbranega osebnega ginekologa in zobozdravnika določena izjema v naboru podatkov za čakalni seznam, in sicer jima ni potrebno voditi podatkov o:
- številki napotne listine,
- stopnji nujnosti,
- izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki je pacienta uvrstil na čakalni seznam,
- zdravstvenem delavcu, ki je opravil triažo,
- datumu triaže napotne listine,
- o utemeljenosti napotitve in
- zdravstvenem delavcu ali zdravstvenem sodelavcu, ki je zdravstveno storitev izvedel.

 

Tekom javne razprave izhodišč je bil predstavljen predlog, da izbranim osebnim zobozdravnikom ne bi bilo potrebno voditi čakalnih seznamov iz razloga da bi se s tem zmanjšala dostopnost pacientov do zobozdravstvenih storitev. S tem bi se tako podaljšala čakalna doba. V tej zvezi velja poudariti, da čakalne sezname morajo voditi že po veljavni zakonodaji. Predstavnikom sindikata DENS je bilo npr. s strani Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pojasnjeno, da je za vodenje čakalnega seznama potrebno upoštevati vse veljavne definicije; tudi za prvi in kontrolni pregled, ki izhajajo iz Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Na podlagi izvedenih nadzorov inšpektorata je bilo ugotovljeno, da cca. 40 % zobozdravnikov ne vodi čakalnega seznama skladno z veljavnim Zakonom o pacientovih pravicah. Ob tem pojasnjujemo, da v primeru, ko ima pacient, ki ima že opredeljenega osebnega zobozdravnika, novo nastali problem (npr. bolečino, izpad zalivke, …), mu le-ta določi termin za prvi pregled. Če se na prvem pregledu zadeva dokončno sanira, je zdravstvena storitev zaključena. Če pa se na prvem pregledu zadeve ne da dokončno sanirati in so potrebni še dodatni "obiski" pri zobozdravniku, so to kontrolni pregledi, ki so strokovno indicirani in za katere termin določi zobozdravnik (to je lahko naslednji dan, čez en teden ali kasneje). Zdravstvena storitev je zaključena po dokončni sanaciji zoba oziroma zobovja. Ko ima pacient novo nastali problem, se ponovno naroči in se mu določi termin za prvi pregled. Poudariti še velja, da se prvi in kontrolni pregledi vodijo v enem čakalnem seznamu, ne v dveh (ločeno). Glede na dejstvo, da pri zobozdravnikih (pa tudi npr. pri psihiatrih in okulistih) ni potrebna napotnica za uvrstitev v čakalni seznam, se že zdaj nikoli ni zahtevalo od teh izvajalcev, da vodijo v čakalnem seznamu popolnoma vse elemente 15. člena. Slednje se, kot je pojasnjeno zgoraj, zasleduje tudi pri noveli zakona, ki pa to izrecno določa.

 

III. VODENJE ČAKALNEGA SEZNAMA IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA PO PREJEMU NAPOTNICE

V zvezi z vodenjem čakalnega seznama Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da izvajalec v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pacienta uvrsti na čakalni seznam, kadar zdravstvene storitve ne more zagotoviti takoj in hkrati ne gre za nujno medicinsko pomoč ali zobozdravstveno nujno medicinsko pomoč ali nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve. Pri uvrščanju pacienta na čakalni seznam mora izvajalec upoštevati strokovne standarde glede stopnje nujnosti, kar se v čakalnem seznamu izrecno navede. Izvajalec je pacienta na podlagi predložitve napotne listine dolžan uvrstiti na čakalni seznam takoj (tj. ne glede na morebitno izpolnjen program). T.i. zbiranje napotnih listin izven čakalnega seznama ni dopustno.


S pacientom, ki je uvrščen na čakalni seznam, mora izvajalec vzpostaviti stik (zadošča avtomatsko obvestilo ali SMS sporočilo) pred izvedbo zdravstvene storitve, pri čemer se bo konkretni rok določil v Pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Vzpostavitev stika predstavlja neke vrste opomnik za pacienta in hkrati zagotavlja, da bo pacient na zdravstveno storitev prišel oziroma bo v primeru, da storitve (več) ne potrebuje, le-to izvajalcu sporočil še pred izvedbo načrtovane zdravstvene storitve. Z omenjeno obveznostjo izvajalcev zagotovimo, da pri naročenih zdravstvenih storitvah prihaja do čim manjšega izpada zdravstvenih storitev, kar posledično pomeni, da se čakalne dobe ne daljšajo zaradi izpadlih zdravstvenih storitev oziroma so zdravstvene zmogljivosti izkoriščene v največji možni meri.


Glede vzpostavitve stika, se šteje, da se pacient odpove pravici vzpostavitvi stika, če ne poda svojih kontaktnih podatkov. Šteje se, da je pacient podal soglasje za posredovanje obvestila, če so njegovi kontaktni podatki del njegove zdravstvene dokumentacije.

 

Glede črtanja pacienta iz čakalnega seznama Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je v novelo Zakona o pacientovih pravicah izrecno uvrščena določba o črtanju pacienta s čakalnega seznama. Pacienta se o črtanju na primeren način tudi obvesti – kadar je razlog za črtanje v odsotnosti medicinske indikacije, neopravičena odsotnost od termina ali seveda želja pacienta.

 

IV. ČAKALNI ČAS IN ČAKALNA DOBA

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da se z novelo Zakona o pacientovih pravicah na novo ureja čakalni čas, ki ga pacient preživi v čakalnici pred ambulanto, ko čaka na izvedbo zdravstvene storitve. Izvajalec mora zagotoviti sistematično naročanje na določeno uro in minuto znotraj ordinacijskega časa. Delo je potrebno organizirati na način, da je čakalni čas čim krajši oziroma ne presega 30 minut na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti. Časovna omejitev začne teči od določenega termina in ne od prihoda pacienta v ordinacijo, saj je cilj določbe tudi v tem, da pacienti upoštevajo določene oziroma dogovorjene termine in v čakalnico ne prihajajo predčasno in s tem po nepotrebnem vplivajo na prezasedenost čakalnic. Čakalni čas ne velja za nenaročene paciente (razen že gre za generalno izjemo nujne medicinske pomoči). Po drugi strani pa se zahteva nanaša tudi na izvajalca, ki mora poskrbeti za to, da se na isti termin ne naroča večje število pacientov.

 

Dodatno se z novelo Zakona o pacientovih pravicah uvaja dodatno stopnja nujnosti "zelo hitro", v okviru stopnje nujnosti "nujno" pa se poleg nujne medicinske pomoči dodaja še nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve. Navedeno izhaja predvsem iz strokovnih zahtev po lažji opredelitvi stopnje nujnosti s strani zdravnika in ne toliko kot orodje za skrajševanje čakalne dobe. Zakon opredeljuje vsebino posamezne stopnje nujnosti in pri tem določa tudi maksimalne časovne okvire, ki jih posamezna stopnja nujnosti zahteva. Najdaljše čakalne dobe za posamezno stopnjo nujnosti pa bodo predpisane v pravilniku, ki ga bo izdal minister za zdravje.


Stopnja nujnosti se določa skladno s pacientovo največjo zdravstveno koristjo, tako da se prepreči resna zdravstvena škoda, upošteva pa se tudi morebitna zahteva s strani imenovanega zdravnika ZZZS. Stopnja nujnosti se torej opredeljuje glede na konkretnega pacienta in pri tem upošteva vse okoliščine na njegovi strani; zdravstveno stanje, morebitna bolniška odsotnost, stopnja bolečin, nosečnost ipd.

 

V. NADZOR

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da se z novelo Zakona o pacientovih pravicah celovito ureja nadzor nad določbami Zakona o pacientovih pravicah. Nadzor nad posameznimi določbami zakona bo izvajalo Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenija, Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.