Skoči na vsebino

NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

Napotne listine, roki za predložitev napotnih listin

Novo 12. 10. 2018

 

Bela napotnica je lahko pravno veljaven dokument, ki zavarovani osebi (pacientu) omogoča prehod iz zasebnega v javni zdravstveni sistem, vendar le pod določenimi pogoji, ki veljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Več v dopisu (.doc)
----

 

Novo 2. 7. 2018:

 

Kaj se šteje kot predložitev napotne listine oziroma ali se skeniran delovni nalog lahko šteje kot prejem napotne listine po četrtem odstavku 7. člena Pravilnika?

 

Oblike naročanja ureja drugi odstavek 15.a člena ZPacP in 4. člena Pravilnika, ki predvidevata štiri načine naročanje: elektronsko, po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji. Ob zahtevi, da se pacienta na čakalni seznam uvrsti po prejemu napotne listine (t.j. po prejemu originala, kjer je bistven datum predložitve osebno ali datum oddaje na pošto pri priporočeni pošti) ter za zagotovitev, da pacient ne bo za isto storitev uvrščen v čakalni seznam pri več izvajalcih, se za naročanje v fizioterapiji lahko (zaenkrat) uporablja le naročanje po pošti oziroma osebno v ambulanti. Skeniran dokument ni original in posledično ne šteje za prejem napotne listine, skladno z ZPacP in Pravilnikom.

 

Naročanje po telefonu in e-pošti je zaenkrat mogoče le pri elektronski napotni listini, kjer zadošča, da pacient izvajalcu sporoči številko napotne listine in številko zavarovane osebe pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja (sedmi odstavek 4. člena Pravilnika). Telefonsko ali po el. pošti pa se pacienti tudi pri fizioterapiji lahko npr. naročijo na kontrolni pregled (obravnave), prestavijo ali odpovedo termin, pod pogoji iz Pravilnika (kar sodi v širšo kategorijo naročanja).


Kakšen je postopek zamenjave specialista v primeru uvrstitve na čakalni seznam še s "staro" papirnato napotnico?

 

Postopek zamenjave specialista (naročanja pri drugem izvajalcu) je identičen tako v primeru uvrstitve na čakalni seznam še s "staro" papirnato napotnico ali z eNapotnico. V kolikor je papirnata napotnica še veljavna, ni pravne podlage za zavračanje pacienta oziroma za zahtevo po novi eNapotnici. Pooblaščena oseba za čakalni seznam po prejemu veljavne papirnate napotnice namreč le-to "pretvori" v eNapotnico in z njo uvrsti pacienta v čakalni seznam, upoštevajoč stopnjo nujnosti ter datum in čas predložitve napotnice.

 

Izvajalec, pri katerem je pacient naročen mu napotnico vrne (papirnato v fizični obliki, eNapotnici spremenite status) ter ga opozori, da ima na podlagi drugega odstavka 24. člena ZPacP-A tri dni časa, da se naroči pri drugem izvajalcu, sicer mu bo napotnica prenehala veljati. V tem primeru predlagamo še, da pacientu na vrnjeni papirnati napotnici potrdite, da je bil pri vas že vpisan na čakalni seznam ter datum vrnitve napotnice, s čimer bo lahko dokazal pravočasno predložitev napotnice pri drugem izvajalcu. Pri eNapotnici so podatki razvidni v sistemu.
 

-----

 

Novo 11. 4. 2018:

 

Prosimo za pojasnilo, ali so v 14.b členu Zakona o pacientovih pravicah določeni delovni ali koledarski dnevi?

 

V povezavi z uporabo termina dnevi v ZPacP pojasnjujemo, da gre za koledarske dneve. Kadar ima zakonodajalec v mislih delovne dneve, je to v besedilu predpisa izrecno navedeno.

 

Ali je izdaja eNapotnic obvezna, od kdaj in kaj je pravna podlaga za to obveznost?


Obvezna uporabo eZdravja je določena v 14. členu Zakona o zbirkah osebnih podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00 in 47/15, v nadaljnjem besedilu: ZZPPZ) in sicer za izvajalce, druge uporabnike eZdravja, določene v posamezni zbirki eZdravja iz Priloge 2 in druge obvezne uporabnike eZdravja za posamezne storitve eZdravja, če pravica do obdelave podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov eZdravja, izhaja iz drugega zakona.

 

Roki, način vključitve in uporabe storitev eZdravja pa so določeni s Pravilnikom o pogojih, rokih, načinu vključitve in uporabe eZdravja za obvezne uporabnike (Uradni list RS, št. 69/15, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) oziroma v prilogi pravilnika. Obveza izdelave eNapotnic za izvajalce na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe tako velja od 15. marca 2016 dalje. 

 

Pri tem dodajamo še, da je izdaja listin v elektronski obliki sicer obvezna, so pa določene tudi izjeme (npr. nedelovanje sistema). V vsakem primeru pa pravne podlage za morebitno zavrnitev pacienta (tj. neuvrstitev na čakalni seznam), ki je prinesel zgolj papirnato napotnico, ni.


Kako ravnati, če pacient predloži "zeleno" napotnico, t.j. napotnico brez navedbe številke eNapotnice.

 

Izvajalec mora v tem primeru napotnico ob vpisu pacienta v elektronski čakalni seznam pretvoriti v »nepravo« eNapotnico (s svojim digitalnim potrdilom jo podpiše pooblaščena oseba za čakalni seznam), od takrat naprej pa postopek upravljanja na čakalnem seznamu poteka na enak način, kot če bi pacient prišel z eNapotnico. Izrecno naj opozorimo, da dejstvo, da je pacient predložil papirnato napotnico, ni razlog za zavrnitev pacienta.


Kako ravnamo v primeru, če se pacient ne naroči v predpisanem času in mu zato napotnica preneha veljati? Ali lahko ponovno izdajo napotnice zaračunamo pacientu?

 

Zdravnik v vsakem posameznem primeru presodi, ali obstaja medicinska indikacija oziroma razlog za napotitev, ne glede na to ali gre za prvo napotitev ali zgolj za izdajo nove napotne listine zaradi poteka veljavnosti prvotne. Zgolj okoliščina nepravočasne predložitve napotne listine, t.j. po izteku rokov določenih s prvim odstavkom 27. člena ZPacP-A, ne more biti razlog za zavrnitev izdaje nove napotnice. Od izdaje prve napotne listine pa do t.i. ponovne izdaje lahko v posameznih primerih preteče tudi dlje časa, v katerem se zdravstveno stanje pacienta in posledično medicinska indikacija za zdravstveno storitev, lahko spremenita.

 

Z namenom preprečitve takšnih primerov novela zakona izrecno določa, da se pacienta o posledicah nepravočasne predložitve napotne listine obvesti ob izdaji napotne listine. Nadalje mora izvajalec, v okviru katerega je bila izdana napotna listina, na podlagi prvega odstavka 5. člena Pravilnika zagotoviti, da se pacienta v ordinacijskem času naroči prek sistema eNaročanje na zdravstveno storitev na prvi prosti termin oziroma okvirni termin pri izvajalcu, ki ga izbere pacient, če se pacient strinja, da ga naroči izvajalec. Navedeno pomeni, da lahko izvajalec z organiziranjem info točk za elektronsko naročanje ali na kakšen drug način, s katerim pacienta po izdaji napotnice takoj elektronsko naroči, učinkovito zmanjša število primerov, ko se pacienti vrnejo po nove napotnice in s tem prepreči administrativne obremenitve.

 

Stališče Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim se strinja tudi Ministrstvo za zdravje je, da pravne podlage za zaračunavanje storitve izdaje napotnice (prve ali ponovne) v breme pacienta ni.  


Kako je z veljavnostjo napotnice za porod? Zaradi narave poroda, napotnica ne more biti posredovana izvajalcu v roku 14 dni.

 

Rok za predložitev napotne listine iz 24. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 55/17) se uporablja za vse napotne listine z določeno stopnjo nujnosti, s katerimi se pacienti uvrščajo v čakalni seznam. 


Rok za predložitev se ne uporablja za storitve, za katere se ne vodi čakalnega seznama. Čakalnega seznama se ne vodi za storitve, za katero ni čakalne dobe, iz same narave storitve pa je tudi jasno, da za porod ne more obstajati čakalna doba pri nobenem izvajalcu. Glede na to je stališče Ministrstva za zdravje, da roki za predložitev napotne listine iz 24. člena novele za porod ne veljajo.


Ali rok za predložitev napotnice velja za preventivne preglede?

 

Za preventivne preglede (tudi presejalne) rok za predložitev napotne listine ne velja, saj se paciente uvršča v naročilni in ne čakalni seznam.

 

---

 

eNapotnica s stopnjo nujnosti NUJNO je bila izdana včeraj ob 8. uri  zjutraj.  Ali eNapotnica danes ob 9. uri še velja ali je že neveljavna ?

 

Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljnjem besedilu: ZPacP) izrecno določa, da je napotna listina s stopnjo nujnosti NUJNO veljavna še naslednji dan, torej do 24. ure v naslednjem dnevu po dnevu, ko je bila izdana.

 

V Zakonu o pacientovih pravicah je zapisano, da mora predložiti pacient napotnico s stopnjo nujnosti NUJNO najpozneje naslednji dan. Zanima me, ali  je mišljeno naslednji delovni dan? Namreč, če pacient dobi napotnico v petek, potem izgubimo en dan, ki ga imamo, da vnesemo napotnico v sistem, da ne poteče veljavnost. V tem primeru ga je potrebno vpisati takoj v petek.

 

Zakon govori o naslednjem dnevu (ne delovnem dnevu), in sicer o roku, v katerem je napotnico treba predložiti izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Če paciente s tako stopnjo nujnosti uvrščate na čakalni seznam (tj. kadar zdravstvene storitve ne opravite takoj), potem imate za uvrstitev na čakalni seznam še pet dni časa. Če se odločite za izvedbo triaže, je rok za uvrstitev dva dni od opravljene triaže napotne listine, pri čemer se triaža lahko opravi v treh dneh po prejemu napotne listine.

 

Zanimajo nas morebitne nove informacije glede BELE NAPOTNICE.

 

Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/18; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik) ureja čakalne sezname, zato spremembe, ki jih uvaja, veljajo tudi za t.i. bele napotnice, kadar se predložijo takemu izvajalcu. Prav tako večina zakonskih določb glede spoštovanja pacientovega časa velja za izvajalce, ki so del mreže izvajalcev javne zdravstvene službe. Na primer: roki za predložitev napotne listine, ki jih predvideva 24. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah, veljajo tudi za t.i. bele napotnice, kadar so predložene za uvrstitev na čakalni seznam v javni zdravstveni mreži.

 

V dejavnosti zobna in čeljustna ortopedija lahko zobozdravnik pacientu izda samo eno napotnico. Kaj storiti v primeru, če pacient zamudi 14 dnevni rok za vpis. Ali je upravičen, da mu zobozdravnik izda novo napotnico, ki je ta po zakonu naj ne bi smel izdati?. Ali velja ta napotnica dalj časa, čeprav po zakonu velja samo 14 dni? Kaj narediti s pacientom, ki se hoče prestaviti k drugemu ortodontu, če se na primer seli v drug kraj?. Do sedaj je veljalo, da je pacient prinesel staro napotnico od prejšnjega zdravnika, s katero si ga vpisal pri sebi. Po novem ta napotnica ne velja več, ker je starejša od 14 dni. Ali je upravičen do nove ali velja še vedno ta, ki je bila izdana pred časom. Še vprašanje glede nujnosti napotnic. Ali še vedno velja, da za ortodontijo veljajo samo hitre in redne napotnice tako kot do sedaj ali veljajo tudi novo uvedene “zelo hitre” napotnice”?


Posamezni izdajatelj napotne listine bo imel v svojem sistemu pregled nad tem, v katerem statusu je napotnica, če govorimo o eNapotnici. Če je v statusu "neizkoriščena", to pomeni, da se pacient ni uvrstil na noben čakalni seznam. Če medicinska indikacija za zdravstveno storitev še vedno obstaja, zobozdravnik lahko izda novo napotno listino. V primeru zamenjave izvajalca zdravstvene dejavnosti ima pacient po črtanju s čakalnega seznama tri dni časa, da se naroči pri drugem izvajalcu. Roki za predložitev napotne listine se torej štejejo od njene izdaje do uvrstitve na čakalni seznam.


Roki za predložitev napotne listine veljajo za vse specialnosti, kjer se izdajajo napotne listine, in za vse primere, ko se napotna listina predloži izvajalcu v javni mreži, da jo ta uvrsti na čakalni seznam.


Glede določanja stopnje nujnosti pojasnjujemo, da se vse štiri vrste stopenj nujnosti uporabljajo pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, kadar se stopnja nujnosti na napotni listini seveda določa. Ortodontija ni izvzeta in se lahko določi katerakoli od navedenih štirih možnosti, tudi stopnja nujnosti "zelo hitro".

 

Pacient nam dostavi napotno listino v roku 5/14 dni, odgovorna oseba za čakalni seznam mora pacienta vpisati v čakalni seznam v roku 5 dni. Ker se bodo nepravočasno predložene oz. vpisane napotne listine na centralnem sistemu zaključile po roku, vas bi želeli opomniti na čas 5 dni, ki ga imamo za vpis. Na primer: napotnica zelo hitro bo predložena peti dan, odgovorna oseba pa jo ima čas vpisati v čakalni seznam še dodatno 5 dni. To pomeni, da bo ta napotna listina lahko vpisana v čakalni seznam 10. dan, rok za predložitev pa je 5 dni. Če bo torej centralni sistem po roku predložitve avtomatično zaključeval napotne listine, potem izvajalci predloženih napotnih listin ne bomo mogli vpisati pravi čas, ker bodo zaključene.

 

Po predložitvi napotne listine imajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pet dni časa za uvrstitev na čakalni seznam. Rok za veljavnost napotne listine teče od njene izdaje do predložitve izvajalcu, od predložitve dalje pa začne teči nov rok, in sicer za uvrstitev na čakalni seznam in morebitno triažo napotne listine.

 

ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH (ZPacP-A)

 

Izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko opravi triažo napotne listine, in sicer v treh dneh po njenem prejemu. Če se stopnja nujnosti, navedena na napotni listini, in stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži, o čemer pooblaščena oseba za čakalni seznam obvesti izdajatelja napotne listine in pacienta. Če se ob triaži ugotovi, da ni medicinske indikacije, se napotna listina v treh dneh vrne njenemu izdajatelju in se o tem obvesti pacienta. Kako je tukaj z roki? Na primer: napotnico pod stopnjo nujnosti HITRO prejmemo 14. dan po izdaji, ugotovimo, da je potrebna triaža, zakon dopušča 3 dni za triažo. V tem primeru torej v tem času napotnica postane neveljavna (14+3). Kaj napravimo v tem primeru?
 
Napotnica bo v konkretnem primeru upoštevajoč rok 14 dni pri stopnji nujnosti "hitro" ali "redno" oziroma pet dni pri stopnji nujnosti "zelo hitro" veljavna in se jo bo lahko uporabilo za uvrstitev na čakalni seznam. Ključno vprašanje je, ali je pacient napotno listino predložil pravočasno. V primeru pošiljanja po priporočeni pošti je to datum pošiljanja, v primeru elektronske pošte datum pošiljanja, v primeru telefona datum vzpostavitve klica, v primeru osebnega naročanja pa trenutek osebnega stika.

 

Ali smo kot izvajalci dolžni dati pacientu povratno informacijo oziroma dokazilo, da je bila papirna napotna listina pravočasno predložena ali pa klic za naročilo v primeru elektronske napotnice pravočasno izveden? Pacient lahko namreč pravočasno predloži napotnico, nima pa nobenega dokazila o tem, da jo je pravočasno predložil, saj ne dobi nobenega potrdila.  Gre za človeški faktor, ko odgovorna oseba založi ali pa pozabi ali nima časa vpisati napotnice, napotnica poteče, odgovorna oseba pa se lahko izgovori, da pacient napotnice ni predložil pravočasno, ker o tem ne obstaja nobeno dokazilo.
 
Če menite, da bi v praksi težko dokazovali prejem napotne listine, predlagamo, da taka potrdila predvidite. Razmeroma enostavno je to izvedljivo ob osebni predložitvi, v primeru elektronskega sporočila je predviden takojšnji avtomatski odgovor, v primeru eNaročanja pa je vsaka taka aktivnost avtomatsko zabeležena. Izvajalci na sekundarni ravni so zavezani k vzpostavitvi enotne točke za telefonsko in osebno naročanje, kar bo omogočalo enotno obravnavo. Lahko tudi prek standardiziranega seznama za vpis telefonskih naročil pacientov. Pacient bo v tem primeru dobil potrdilo najkasneje v roku osmih dni, od teh pet dni za uvrstitev na čakalni seznam in tri dni za obvestilo.

Uvrščanje pacientov, termini in okvirni termini

Novo 12. 10. 2018 

 

V primeru, ko je čakalna doba za zdravstveno storitev krajša od 4 mesecev, se pacientu ob uvrstitvi v čakalni seznam določi termin (datum in ura/minuta pregleda). Če izvajalec izvaja triažo napotne listine lahko pacientu ob uvrstitvi na čakalni seznam pod določenimi pogoji določi tudi okvirni termin.

Več v dopisu

 

Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora vsakega pacienta, ki predloži napotno listino za operacijski poseg, izdano s strani ustreznega specialista, uvrstiti na čakalni seznam za operacijo in ne na čakalni seznam za prvi pregled.

Več v pojasnilu (.pdf) in mnenju (.pdf)

-----

 

Novo 2. 7. 2018:

 

Kako ravnati glede obveščanja pacientov o uvrstitvi na čakalni seznam v primeru, ko ima koncesionar ambulanto zaprto zaradi dopusta, praznikov ali bolniškega staleža, če sta zaposlena samo zdravnik in sestra in se zaradi odsotnosti ne more držati roka 5 dni?

 

Skladno s četrtim odstavkom 7. člena Pravilnika je (prva) uvrstitev pacienta na čakalni seznam obvezna in se izvede v petih dneh od prejema napotnice, ne glede na morebitno preseganje programa ali katere koli druge omejitve na strani izvajalca (tudi npr. odsotnosti zdravstvenih delavcev). Navedeno spada v okvir organizacije dela koncesionarja, ki je dolžan na podlagi prvega odstavka 41.e člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št.  72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17 in 64/17 – ZZDej-K, v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) med svojo odsotnostjo v okviru svojega ordinacijskega časa zagotoviti, da zdravniško službo opravi zdravnik z isto strokovno usposobljenostjo, ki ga nadomešča. Ne glede na prvi odstavek 41.e člena ZZdrS sme biti koncesionar brez nadomestnega zdravnika odsoten skupno največ 14 dni na leto, od tega največ dva delovna dneva zaporedoma, pri čemer omejitev ne velja za primer bolniške odsotnosti z dela. 

 

V vsakem primeru je s stališča pacienta potrebno zagotoviti, da lahko pravočasno predloži napotno listino tudi v primeru odsotnosti izvajalca, kar lahko potem ustrezno dokazuje v primeru potrebe (z npr. datumom oddaje priporočene poštne pošiljke, datumom elektronskega naročila, pošiljanje elektronskega sporočila, posnet klic na telefonskem odzivniku).
 

-----

 

Novo 11. 4. 2018:

 

Ali se lahko pacient na storitev fizioterapije (delovni nalog v pisni obliki, ni eNaročanja), naroči preko telefona ali elektronske pošte, na način, da naredimo v čakalnem seznamu zaznamek, termin pa potrdimo, ko pacient prinese izvirnik napotne listine.

 

Niti ZPacP niti pravilnik ne urejata več t.i. rezervacije termina. Pri uvrstitvi na čakalni seznam se upošteva zgolj čas predložitve napotne listine (originala), pacienta pa se v čakalni seznam uvrsti v petih dneh po prejemu napotne listine. Izjema so kontrolni pregledi, kjer mora pacient veljavno napotno listino predložiti na dan pregleda, velja pa, da se ga lahko na čakalni seznam za kontrolni pregled uvrsti le, če ima izvajalec veljavno napotno listino na dan uvrstitve v čakalni seznam. Konkretno to pomeni, da se npr. pred iztekov veljavnosti napotnice na tretjem kontrolnem pregledu (veljavne npr. 12 mesecev, pacient je na njo opravil prvi in tri kontrolne preglede) lahko pacienta naroči na nov kontrolni pregled že po izteku veljavnosti te napotnice.

 

Kako se v primeru prostega termina določi pacienta, ki čaka najdlje?

 

Pri ugotavljanju, kdo od pacientov na storitev čaka najdlje, je potrebno upoštevati datum vpisa na čakalni seznam. To pomeni, da boste najprej termin ponudili tistemu pacientu izmed pacientov s stopnjo nujnosti zelo hitro, ki ima najstarejši datum vpisa v čakalni seznam - pacient, ki se je vpisal v čakalni seznam januarja, bo tako dobil termin ponujen prej kot tisti, ki se je vpisal februarja.


Koliko vnaprej morajo biti odprti termini v ambulanti? Ali smo dolžni dati pacientu termin, če je kontrolni pregled določen čez 8-10 mesecev?

 

Skladno z petim odstavkom 7. člena Pravilnika se pacientu, ki je uvrščen na čakalni seznam za storitev, kjer čakalna doba ne presega štiri mesece, določi termin, v vseh ostalih primerih pa se mu lahko določi okvirni termin ter se ga potem najkasneje 90. dan pred storitvijo obvesti o terminu, ki mora biti določen znotraj okvirnega termina.

Pravilnik torej obvezuje izvajalce, da termine za zdravstvene storitve, za katere vodijo čakalni seznam, določijo najmanj za štiri mesece (lahko seveda tudi za več). V primeru kontrole čez 8-10 mesecev, pa lahko pacientu določite okvirni termin, glede na medicinsko indikacijo, ki se upošteva kot edino merilo pri uvrščanju na čakalni seznam pri kontrolnem pregledu.

 

Načrtovanje terminov za posamezno vrsto zdravstvenih storitev je stvar organizacije dela ob upoštevanju šestega odstavka 15.b člena ZPacP, ki določa, da izvajalec zdravstvene dejavnosti redno spremlja in analizira podatke o čakalnih dobah, išče vzroke zanje in preverja spremembe čakalnega seznama z uporabo sledljivosti, termine pa načrtuje v skladu z analizami čakalnih dob v okviru posamezne stopnje nujnosti ter deležem prvih in kontrolnih pregledov.

 

---

 

Kakšna so navodila v primerih, ko imajo ambulante naročene bolnike že do poletja in  imajo do takrat proste termine le za nujne oziroma, ko je izvajalec odsoten več kot 14 dni? Do sedaj so takšni bolniki s stopnjo nujnosti HITRO, ki so želeli na preiskavo v Zdravstveni dom, morali podpisati izjavo, da se strinjajo, da bodo čakali dalj, kot je predpisano?

 

Če izvajalec termin odpove iz objektivnih razlogov, mora pacienta nemudoma naročiti na prvi prost - dodaten – termin (torej odpre dodatne termine), pri čemer upošteva stopnjo nujnosti. Posebej poudarjamo, da je (prva) uvrstitev pacienta na čakalni seznam obvezna in se izvede v petih dneh od prejema napotnice, ne glede na morebitno preseganje programa ali katere koli druge omejitve na strani izvajalca, tudi na primer odsotnosti zdravstvenih delavcev. Navedeno spada v okvir organizacije dela, kar je ena od glavnih pristojnosti direktorja oz. vodje notranje organizacijske enote. Roki za uvrščanje na čakalni seznam so bili določeni z zakonom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS že 6. 10. 2017 in velja od 21. 10. 2017. Zakon sicer  zahteva tudi, da izvajalec redno spremlja in analizira podatke o čakalnih dobah, išče vzroke zanje in preverja spremembe čakalnih seznamov ter izvaja ukrepe za njihovo zmanjšanje oz. odpravo. Zakon še zahteva, da izvajalec termine načrtuje v skladu z analizami čakalnih dob v okviru posamezne stopnje nujnosti ter deležem prvih in kontrolnih pregledov.

 

Termin: operativa na dan – ali je lahko to dan sprejema v hospital za predvideno operacijo?

 

Menimo, da je smiselno, da se navaja dan, ko je pacient hospitaliziran, saj je to dan, ko se njegova obravnava, to je priprava na operativni poseg, kar je poseg v širšem pomenu besede, prične.
 
Preseganje dopustne čakalne dobe: ali moramo imeti pisno izjavo, da se pacient želi kljub preseganju dopustne čakalne dobe storitev opraviti pri nas, tudi za primer nadzora, oziroma, ali je dovolj, da to samo ustrezno označimo v ČS?

 

Zakon o pacientovih (ZPacP) ali Pravilnik pisne izjave ne določa, lahko pa se izvajalec zdravstvene dejavnosti odloči, da jo uporablja.
 
Ali v primeru, da želi pacient storitev opraviti pri določenem zdravniku, potrebujemo za to njegovo pisno izjavo oziroma je dovolj, da to samo ustrezno označimo v čakalnem seznamu?

 

ZPacP ali Pravilnik pisne izjave ne določata. Želja pacienta glede izbire točno določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca (osebno ime in šifra zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca) je v primeru, da pacient to možnost izkoristi, obvezen podatek iz čakalnega seznama. V desetem odstavku 7. člena Pravilnika je izrecno določeno, da se pri pacientu, ki pri uvrščanju na čakalni seznam zahteva izvedbo pri točno določenem zdravstvenem delavcu, taka želja označi na čakalnem seznamu. Takega pacienta se pred uvrstitvijo opozori tudi o morebitnem preseganju najdaljše dopustne čakalne dobe. Pisna izjava je lahko uvedena na vašo željo na primer zaradi lažjega dokazovanja.
 
Kdaj se pogleda bolnike, ki pridejo nenaročeni oziroma zamudijo, če jih ne pregledajo isti dan, v primeru, da takrat ni prostega termina? Kako je s tistimi, ki zamudijo na primer polovico svoje obravnave?

 

Nenaročenih pacientov (razen nujnih primerov) na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti ni. ZPacP določa, da se paciente, ki niso naročeni, v primeru naročanja v naročilno knjigo, in paciente, ki zamudijo na termin (v smislu čakalnega časa), obravnava v morebitnem prostem terminu - razen če gre za nujno medicinsko pomoč.

 

Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah - prehodne in končne določbe - 16. člen, kjer piše: stopnja nujnosti hitro ali redno za ortopedske operacije 12 mesecev. Če velja za stopnjo nujnosti hitro in redno 12 mesecev (ortopedske operacije), čemu potem stopnja »hitro«?

 

Napotna listina je listina za uveljavljanje pravice do zdravstvene storitve in ni določena za le posamezno vrsto dejavnosti. Gre za izjemo od splošne ureditve v 9. členu Pravilnika in velja v primerih, kadar je določena stopnja nujnosti "hitro" ali "redno". To pomeni, da je najdaljša dopustna čakalna doba za obe stopnji nujnosti 12 mesecev. V ostalih primerih, stopnja nujnosti "nujno" ali "zelo hitro", še vedno velja 9. člen Pravilnika.

 

Vprašanje: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah: 15 člen (3) na čakalnem seznamu se vodijo naslednji podatki: točka 16. Kaj je razlika med okvirnim in predvidenim terminom?

 

Razlika je v vrsti zdravstvene storitve, operacija ali druge zdravstvene storitve, in čakalni dobi za storitev.  V 7. členu Pravilnika je navedeno, da se ob se ob uvrstitvi pacienta na čakalni seznam določi za:
-        operativne postopke in vse druge zdravstvene storitve, kjer čakalna doba znaša več kot štiri mesece: okvirni termin ali termin,
-        zdravstvene storitve, ki ne spadajo v prejšnjo alinejo: termin.
Razlago obeh terminov določa ZPacP v 2. členu  in sicer:
Termin je čas, izražen z datumom, uro in minuto, predviden za izvedbo zdravstvene storitve. V primeru operativnih postopkov se termin določi na dan natančno.
Okvirni termin je termin, določen na mesec natančno, razen za operativne postopke, za katere je določen na tri mesece natančno.
Zakon razlikuje med terminom in okvirnim terminom, oba pa sta predvidena oziroma vnaprej določena. Beseda "predviden" v 16. točki tretjega odstavka 15. člena ZPacP se nanaša tako na termin kot tudi na okvirni termin. Zapisana je enkrat v izogib ponavljanja.

 

Vsi termini v čakalnih knjigah so zapolnjeni za več mesecev vnaprej, nekateri celo leto ali več. Trenutna prostorska in kadrovska situacija nam ne omogoča zagotovitve dodatnih obravnav bolnikov s stopnjo nujnosti »zelo hitro«. Kam naj napotimo bolnike? V drugo ustanovo v Sloveniji, v tujino?

 

Paciente obravnavate v skladu s prvim odstavkom 10. člena Pravilnika, in sicer:
Če pooblaščena oseba za čakalni seznam ob uvrščanju pacienta na čakalni seznam ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri tem izvajalcu presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo. Pri tem pa pacienta seznani z možnostmi in načini pridobivanja informacij o terminih pri drugem izvajalcu. Kadar drugega izvajalca z dopustno čakalno dobo v Republiki Sloveniji ni, izvajalec pacientu posreduje informacijo o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Povezava na NKT:  http://www.nkt-z.si

 

Bolnikom, ki so se opravičili, je potrebno zagotoviti nov nadomestni termin. Kam ga uvrstiti, če so termini zasedeni mesece vnaprej in se dalj časa nobeden ne sprosti?

 

Gre za prvi prost termin, upošteva se stopnja nujnosti. Če se je pacient opravičil zaradi na primer nenadne hospitalizacije, se to zdravstveno stanje upošteva pri določanju novega termina. Ne govorimo o nadomestnem, ampak novem terminu. Nadomestni je takrat, ko pacient želi nek poznejši termin od prvotno predlaganega, torej ob uvrščanju na čakalni seznam oziroma  ob določanju termina).


Ali lahko pacienta zavrnemo, če nimamo na voljo termina v 14 dneh, pacient pa ima napotno listino »zelo hitro«?

 

ZPacP je začel veljati 21. 10. 2017, uporabljati pa se je začel 21. 1. 2018. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so imeli tri mesece časa, da se na uporabo zakona pripravijo. Postopek priprave in sprejemanja zakona je potekal javno: javna razprava izhodišč za zakon in pravilnik že konec leta 2016, sledila je javna razprava o besedilu členov zakona in pravilnika, zakonodajni postopek, nato pa še ponovna javna razprava o Pravilniku v decembru 2017. Javne razprave so bile izredno široke, aktivno smo se obračali na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, pristojne zbornice in društva, zastopnike pacientovih pravic itd..


Rok 14 dni predstavlja najdaljšo dopustno čakalno dobo, kadar je stopnja nujnosti "zelo hitro". Do 21. 1. 2018 (to je, do uporabe ZPacP) take stopnje nujnosti ni mogel določati noben izvajalec. Stopnja nujnosti "zelo hitro" je dodatna stopnja, ki predvsem razbremenjuje stopnjo nujnosti "nujno", saj je bil razkorak med stopnjo "nujno" in "hitro" po prejšnji ureditvi prevelik in so izvajalci zdravstvene dejavnosti stopnjo nujno pogosto uporabljali nekritično. Nova ureditev ne predvideva večjega števila napotitev, temveč ustreznejšo oziroma primernejšo distribucijo med vse vrste stopenj nujnosti.

 

Naloga Ministrstva za zdravje je priprava zakonodajnega okvirja ob sodelovanju izvajalcev v javni razpravi, sam način dodeljevanja terminov in delež, namenjen posameznim stopnjam nujnosti, pa je stvar organizacije posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti.

 

Posebej bi poudarili, da se pacientov ne glede na njihovo stopnjo nujnosti ne sme zavračati. Četrti odstavek 7. člena Pravilnika določa, da se uvrstitev izvede tudi v primeru morebitnega izpolnjenega programa zdravstvenih storitev ali kadar novi termini niso določeni oziroma ne glede na katerekoli druge omejitve na strani izvajalca. To pomeni, da pacienta obvestijo o tem, da trenutno ne morejo zagotavljati izvedbe storitve v okviru dopustne čakalne dobe, ga seznanijo z možnostjo izvedbe drugje. V primeru da ni nobenega izvajalca v Republiki Sloveniji,  ki nudi čakalne dobe pod dopustno, o kontaktni točki ZZZS, ki podaja informacije o možnosti izvedbe storitve v tujini. Če pacient kljub temu želi opraviti storitev pri tem izvajalcu, ga uvrstijo na čakalni seznam.

 

Zanima nas ali lahko napotni zdravnik izda napotnico za kontrolni specialistični pregled, kljub temu, da kontrola z naše strani ni predvidena? Pacient pride k nam z enakim problemom, kot ga opišemo septembra 2016. Kako je v takem primeru napotnica opredeljena? Kontrole pri nas predvidijo specialisti vnaprej, prav tako termine, določene zaradi nadaljnjega zdravljenja.

 

14.b člen ZPacP daje možnost zavrnitve napotne listine, neuvrstitve na čakalni seznam in celo vrnitve oziroma stornacije napotne listine, če izvajalec oceni, da pacient nima medicinske indikacije za izvedbo storitve. Torej, v treh dneh od prejema napotne listine naredi triažo in če pri tem ugotovi, da na obstaja medicinska indikacija, v treh dneh napotn listino vrne in obvesti pacienta.


Kadar pacient priloži samo številko napotne listine in številko zavarovane osebe, ne priloži pa vse zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pacientovo zdravstveno stanje, ki je razlog za napotitev in je potrebna za izvedbo zdravstvene storitve - na kakšen način zahtevamo predložitev zdravstvene dokumentacije? Pri komu? Pri izdajalcu napotne listine ali od pacienta? Če nimamo priložene dokumentacije, pacienta zaradi tega pri določenih primerih ne moremo uvrstiti na čakalni seznam. Na primer, pri bolnikih, ki so že imeli posege na koronarnih arterijah, ali po AMI ali podobno. Včasih k nam želijo naročiti paciente, katerih ne moremo obravnavati pri nas, na primer po vstavitvi srčnega spodbujevalnika.  Ali lahko, če po 5 dneh še vedno nimamo dokumentacije, zavrnemo napotno listino in o tem obvestimo pacienta in izdajatelja napotne listine?

 

Pravilnik vam daje možnosti (peti odstavek 5. člena), da napotno listino, ki je tako pomanjkljivo izpolnjena, da pacienta ne morete uvrstiti na čakalni seznam, zavrnete. Pri tem opozarjamo, da je kot lokacija za predložitev dokumentacije predviden tudi Centralni register podatkov o pacientih. Naš predlog je, da o manjkajoči dokumentaciji obvestite zdravnika ali pacienta, ki mu je uvrstitev seveda v interesu. Zato tudi je na eNapotnici obvezna telefonska številka ali elektronski naslov. Vas pa ZPacP ali Pravilnik k takemu kontaktu ne zavezujeta, saj mora napotni zdravnik k napotni listini predložiti vso potrebno dokumentacijo.

 

Za napotne listine za kontrolne preglede ne velja rok 5/14 dni za predložitev po izdaji. Kako pa je s predložitvijo napotnih listin za kontrolne storitve, npr. RTG, MR, CT, UZ, gastroentrološke endoskopije. Za te storitve se po VZS šifri ne vidi, da gre za kontrole, dejansko pa so. V centralnem sistemu pa se obravnavajo kot storitev in zato bo napotnica potekla do trenutka, ko bi moral pacient opraviti kontrolno storitev tik pred kontrolnim pregledom. Ali to pomeni, da se mora pacient z izdano napotnico zaradi izteka veljavnosti takoj zglasiti pri izvajalcu za določeno storitev in mu povedati, da naj ga uvrsti za storitev šele po določenem času, tako da bo izvid svež pred kontrolnim pregledom? Ali se bodo za takšne primere v centralnem sistemu naredile izjeme, da bo takšno napotnico spustili skozi sistem, četudi pride po poteku rokov veljavnosti?

 

Pacienta na take preglede, diagnostiko, ne boste mogli vpisati brez veljavne napotne listine. Uvrstitev je možna šele po prejemu napotne listine. Gre za diagnostične storitve, kjer velja rok za predložitev napotne listine. Če bo kontrolni pregled izveden na podlagi prvotne napotnice, ki ima daljši rok veljavnosti, lahko do 12 mesecev, težave ne bo. Sicer boste ob predložitvi napotnice v takih primerih določili kasnejši termin zaradi medicinske indikacije za to (13. točka nabora podatkov čakalnega seznama).

 

Pacient je opravil prvi pregled in/ali kontrolni pregled v drugem zdravstvenem zavodu, na (naslednji) kontrolni pregled pa se želi naročiti pri nas, ali pa ga je izvajalec napotil na kontrolni pregled k nam, in ima še veljavno napotnico. Za zdravnika, ki se pri nas s pacientom sreča prvič, to ni kontrolni pregled temveč prvi pregled. Prav tako sama obravnava traja dlje časa, kot je zakonsko namenjeno kontroli, in dejansko je tudi opravljen prvi pregled. Torej, kako bi morali vpisati takšnega pacienta v čakalni seznam, kot kontrolni pregled ali kot prvi pregled? Pacienta lahko v čakalni seznam vpišemo (programsko) kot kontrolni pregled, vendar pa ne moremo tvoriti obravnave, ker pacient pri nas ni predhodno opravil prvega pregleda. Kako postopati v tem primeru, ko ima pacient še veljavno napotnico in na napotnici ima navedeno zdravstveno storitev kontrolni pregled? Ali je za nas to kontrolni ali prvi pregled? Ali mora pacient, ki želi pri nas opraviti kontrolni pregled, prinesti novo napotnico, na kateri bo označena zdravstvena storitev – prvi pregled. Napotni zdravniki ne želijo izdati nove napotnice, ker imajo pacienti veljavno še staro napotnico. Tukaj se pojavi tudi vprašanje obračuna storitev.

Enako vprašanje se nam pojavi v primeru, ko se je pacient do 18 leta zdravil pri pediatru, nato pa nadaljuje zdravljenje pri nas, ali ko pridejo otroci iz pediatričnih ambulant na kontrolni pregled k specialistu k nam z napotnico za kontrolni pregled.

 

Na isto napotno listino lahko pacient izvajalca zamenja pod pogoji, določenimi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Pravilih Obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) - predvsem izguba zaupanja v zdravnika, kar je stvar tolmačenja Pravil OZZ. S stališča vodenja čakalnih seznamov ima pacient veljavno napotnico za kontrolni pregled, torej se ga tudi umesti kot čakajočega na kontrolni pregled. Če ocenite, da gre za napačno določeno vrsto zdravstvene storitve (VZS) in da se pacienta dejansko uvršča za prvi pregled, kar je razvidno iz spremljajoče dokumentacije, Pravilnik predvideva možnost uvrstitve na čakalni seznam za ustrezno zdravstveno storitev. Poudarjamo, da je seveda pri opredelitvi, ali gre za prvi ali kontrolni pregled, treba izhajati iz zakonskih definicij (2. člen ZPacP). Ker se vaše vprašanje nanaša predvsem na obračun in morebiten nadzor ZZZS, predlagamo, da se obrnete na ZZZS.

 

Kako ravnamo z napotnicami za kontrolne preglede, na katerih je označena stopnja nujnosti? Vemo, da se za kontrolne preglede upošteva le medicinska indikacija in da se stopnja nujnosti za kontrolne preglede ne določa in da kontrolni pregledi niso predmet čakalnih seznamov. Vendar se zadnje čase kar pogosto srečujemo s pacienti, ki pridejo k nam z napotnico za kontrolni pregled in stopnjo nujnosti »nujno«. Kdaj oziroma v kolikšnem času morajo biti obravnavani ti pacienti? Se pa dogaja tudi, da imajo ti pacienti še veljavno napotnico in jim napotni zdravnik izda novo napotnico za kontrolni pregled z označeno stopnjo nujnosti »nujno«. Ali bi takšnim pacientom morali napotni zdravniki izdati napotnico za prvi pregled, glede na to, da gre za poslabšanje stanja. Sklepamo, da gre za poslabšanje stanja zaradi stopnje nujnosti »nujno«.

 

Izrecno je določeno, da se pri uvrščanju na kontrolni pregled upošteva zgolj medicinska indikacija. ZPacP morebitna akutna poslabšanja kroničnih stanj navaja pri definiciji prvega pregleda, torej bi v tem primeru bila po naše potrebna nova napotnica za prvi pregled. Kadar gre za kontrolni pregled (v skladu z zakonsko definicijo), stopnja nujnosti pa je vseeno izpisana na napotni listini,  je pri uvrščanju na čakalni seznam ni treba upoštevati. ZPacP izrecno določa, da se pri kontrolnih pregledih upošteva le medicinska indikacija (sedmi odstavek 14.b člena ZPacP in 13. točka tretjega odstavka 15. člena ZPacP).

 

Ali lahko napotni zdravniki še vedno izdajajo papirne napotnice? Ali je morda znano, do kdaj bo še mogoče izdajati papirne napotnice? V nekaterih zdravstvenih zavodih namreč paciente s papirnimi napotnicami zavračajo.

 

Izdaja listin v elektronski obliki je obvezna, so pa določene tudi izjeme, kot je na primer  nedelovanje sistema. Pravne podlage za zavračanje, to je neuvrstitev na čakalni seznam pacienta, ki je prinesel zgolj papirnato napotnico, ni.


Ob tem naj dodamo, da se je pri eNapotnici mogoče naročiti zgolj na podlagi sporočila o številki napotne listine in številki zavarovane osebe.

 

Prestavitve terminov, opravičila pacientov

 

Novo 2. 7. 2018:

 

Kdo ocenjuje ali gre za ogrožanje pacientovega zdravja ali obravnave, v primeru ponovne uvrstitve na čakalni seznam po črtanju zaradi neopravičene odsotnosti?

 

Odločitev o morebitni prepovedi uvrstitve na čakalni seznam po tretjem odstavku 15.b člena ZPacP sprejme izvajalec zdravstvene dejavnosti, kjer je bil pacient neopravičeno odsoten na terminu, pri tem pa presodi in upošteva možnost, če taka omejitev neposredno ogroža pacientovo zdravstveno stanje ali zdravstveno obravnavo.


Kako naj izvajalec postopa v primeru, da ostane brez specialista (bolniška, porodniška, dalj časa trajajoča odsotnost predvidoma 2 leti), nadomestnega specialista pa ne uspe zagotoviti?

 

V opisanem primeru gre za situacijo odpovedi termina iz razloga na strani izvajalca po 11. členu Pravilnika, ki določa, če izvajalec iz objektivnih razlogov ne more zagotoviti nadomeščanja začasno odsotnega zdravstvenega delavca ali sodelavca, se pacienta nemudoma prenaroči na prvi prosti (dodatni) termin. 

 

Paciente na čakalnem seznamu torej obvestite o okoliščini odsotnosti specialista ter jim ponudite prvi prosti termin za storitev čez 2 leti oziroma po vrnitvi dalj časa odsotnega specialista (glede na oddaljenost bo šlo v bistvu za okvirni termin). Ob tem pacienta obvezno obvestite, da čakalna doba presega najdaljšo dopustno čakalno dobo ter mu predlagajte možnost izvedbe storitve pri drugem izvajalcu. Če pacient izbere možnost naročanja pri drugem izvajalcu, mu napotnico vrnete (papirnato v fizični obliki, eNapotnici spremenite status) ter ga opozorite, da ima na podlagi drugega odstavka 24. člena ZPacP-A tri dni časa, da se naroči pri drugem izvajalcu, sicer mu bo napotnica prenehala veljati. 


Ali ekstremne vremenske razmere (žledolom, plaz, itd.) ne spadajo v objektivne razloge?

 

V primeru vremenskih razmer, se lahko uporabijo splošna določila o višji sili (dogodek je nepredvidljiv, izreden in njegovega učinka ni bilo mogoče predvideti), kar se presoja individualno od primera do primera in skladno s strokovnimi merili in načelom enakopravne obravnave pacienta.


Kako naj postopamo v primeru, ko pacient posreduje opravičilo sodišča ali nas iz zapora obvestijo, da ne morejo zagotoviti spremstva za zapisnika? Gre za opravičljiv razlog za odpoved termina?

 

Ministrstvo za zdravje načrtuje spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika v delu, ki opredeljuje objektivne razloge za odpoved termina na strani pacienta.

 

V primeru kazenskih postopkov je prisotnost obtožencev na sodišču obvezna in hkrati povezana s specialnim varnostnim režimom, zaradi česar menimo, da gre lahko za objektivni razlog odpovedi. Prav tako v primeru nezmožnosti zagotovitve prihoda pacienta na termin s strani organa, ki omejitev oziroma odvzem svobode pacienta izvršuje (priporniki, zaporniki). Tovrstni razlogi se lahko upoštevajo na podlagi potrdila sodišča oziroma pisnega opravičila organa, z zaznambo v čakalnem seznamu. 


Ali v primeru, ko se na oddelku ob pregledu pred sprejemom v bolnišnico za poseg ugotovi, da je pacient prehlajen ali se ob odvzemu krvi ugotovi, da ima povišan CRP (v izvidih v anesteziološki ambulanti ni bil), kar se šteje za objektivni razlog in zaradi česar za pacienta odpade načrtovan poseg, zadostuje ugotovitev izvajalca in zabeležena opomba v ČS?

 

Po presoji izvajalca lahko pisno opravičilo v utemeljenih primerih nadomesti uradni zaznamek zdravstvenega delavca, ki se hrani v dokumentaciji za vodenje čakalnih seznamov. 


Kdo odloča ali je pacient zdravstveno nesposoben za operacijo?

 

Zdravstveno stanje pacienta, ki ne omogoča izvedbe zdravstvene storitve, je razlog za črtanje s čakalnega seznama

in sicer v 24 urah po ugotovitvi lečečega zdravnika. 


V kolikor gre za nenadno zdravstveno stanje, ki začasno onemogoča izvedbo zdravstvene storitve, pa se okoliščina obravnava kot objektivni razlog za odpoved termina in se pacientu določi prvi prosti termin, upoštevaje stopnjo nujnosti in zdravstveno stanje pacienta.


Kdo pacientu indicira ponovno uvrstitev v čakalni seznam po izbrisu zaradi zdravstvene nesposobnosti? 

S črtanjem iz čakalnega seznama napotna listina preneha veljati. Pacient mora za ponovno uvrstitev v čakalni seznam pridobiti novo napotnico. 
 

-----

 

Novo 11. 4. 2018:

 

V katerih primerih in rokih se lahko pacienti prenaročijo na kontrolni pregled? Ali morajo pacienti, ki se prenaročajo na kontrolni pregled tudi poslati pisno opravičilo in za njih tudi veljajo samo objektivni razlogi?

 

ZPacP pri upravljanju čakalnih seznamov ne ločuje med termini za prvi pregled in kontrolni pregled.

 

V primeru odpovedi termina s strani pacienta (za prvi ali kontrolni pregled) se uporablja drugi odstavek 15.b člena ZPacP in 12. člen Pravilnika, kar pomeni opravičilo najkasneje deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve, brez navajanja razlogov, kasneje pa samo pisno, iz objektivnih razlogov.  

 

---

 

Ali za opravičilo, da pacient ni prišel na dogovorjen pregled zadostuje njegova osebna izjava ali potrebujemo dokazila?

 

Za navajanje objektivnih razlogov zadošča pisno obvestilo, lahko e-mail. Za ustno obvestilo se naredi zapis v opombah na čakalnem seznamu: Opozarjamo pa, da za opravičilo iz objektivnih razlogov ustno obvestilo ni dovolj. Zgolj ustno in brez navedbe razlogov je dopustno le opravičilo pred 10. dnevom  pred dnevom termina.

 

Pacientka je na vrsti za operacijo hallux valgus, za kar je trenutna čakalna doba pod stopnjo nujnosti »redno« 4 leta in en mesec. Sporoči, da je noseča in da bi preložila operacijo za leto in pol. Kako obravnavamo tako pacientko?

 

Take primere obravnavate v skladu z določili 15c. člena ZPacP.


Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe namreč pacienta črta s čakalnega seznama, kadar zdravstveno stanje pacienta ne omogoča izvedbe zdravstvene storitve, zaradi katere je uvrščen na čakalni seznam, in sicer v 24 urah od ugotovitve lečečega zdravnika o takem stanju

 

Pacientka je na vrsti ( januar 2018) za artroskopijo kolena. Za ta poseg je trenutna čakalna doba pod stopnjo nujnosti »redno« leto in pol. Ker študira v tujini, bi se operirala v mesecu juniju 2018? Kako obravnavamo tako pacientko?

 

V konkretnem primeru govorimo o nadomestnem terminu.


Obravnavate jih v skladu z zadnjim stavkom osmega odstavka 7. člena Pravilnika. Pacient, ki je uvrščen v čakalni seznam in ima določen okvirni termin, lahko ob določitvi termina zahteva poznejši prosti termin (nadomestni termin), ki je v 90 dneh od prvotno predlaganega. Pacient lahko to možnost uveljavi le enkrat, in sicer pri tem izvajalcu zdravstvenih storitev in samo za stopnjo nujnosti hitro ali redno. Če se pacient ne strinja ne s prvotno predlaganim ne nadomestnim terminom, se pacienta ne uvrsti na čakalni seznam. Pacienta, ki ima določen nadomestni termin, se v čakalnem seznamu posebej označi.


Če ima pacientka termin že določen, torej je uvrščena na čakalni seznam, ima tudi možnost opravičila do 10 dni pred terminom – razloga za opravičilo ni treba pojasniti. Po 10-ih dneh pa je opravičilo mogoče le iz objektivnih razlogov (če obstajajo). Če pacientka odsotnost opraviči iz objektivnih razlogov, potem se jo uvrsti na prvi prost termin. Za pacienta, ki odpove termin, omejitve glede najdaljše dopustne čakalne dobe ne veljajo.

 

Katere so poleg v zakonu navedenih še druge opravičljive odsotnosti? Ali je to na primer tudi pokvarjen avtomobil, izredne vremenske razmere ipd. Ali lahko poleg pisne obrazložitve zahtevamo tudi dokazilo o opravičljivi odsotnosti?

 

Objektivni razlogi za opravičilo od termina so navedeni v Pravilniku. Pokvarjen avtomobil in izredne vremenske razmere niso objektiven razlog. Je pa vaša diskrecijska pravica, da pacientu kljub odsotnosti od termina (neopravičila) ne uvedete t.i. moratorija (prepovedi vpisa za tri mesece), če bi to poslabšalo njegovo zdravstveno stanje ali ogrozilo njegovo zdravstveno obravnavo. Zakon zahteva le, da se razlog za odpoved sporoči pisno. Navedeno velja le za opravičilo iz objektivnih razlogov, opravičilo najpozneje 10 dni pred terminom je brez navajanja razlogov.

 

Sprostitev/nov termin: v primeru opravičila, če smo pacienta že brisali s čakalnega seznama. S katerim datumom ga bomo ponovno vpisali. S kakšno omejitvijo, da nam ne bo kvaril najkrajše in realizirane čakalne dobe?

 

Če ste takega pacienta s čakalnega seznama že črtali, se bo v primeru nove uvrstitve na vaš čakalni seznam štel kot novo vpisani, ne pa od dneva prvega vpisa. Če gre za opravičeno odsotnost iz objektivnih razlogov, se takega pacienta uvrsti na prvi prost termin, upoštevajoč stopnjo nujnosti.


Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah: 15. c člen (2) Glede na to, da je napotna listina v elektronski obliki, na kakšen način jo vrnemo in storniramo? 

 

V 15.c členu ZPacP, ki ureja črtanje s čakalnega seznama, je navedeno, da se v primeru črtanja napotna listina vrne izdajatelju napotne listine (stornira) z navedbo razlogov. Razlog za črtanje se navede tudi na čakalnem seznamu.

 

Elektronske listine ne moremo fizično vrniti. V informacijskem smislu to pomeni, da pacienta s seznama brišemo z razlogom, ker ga ni bilo na termin, in s tem spremenimo status eNapotnice v neizkoriščena .

 

Razlogi in roki za črtanje s čakalnega seznama pa so:
- smrt pacienta: po pridobitvi take informacije ob ažurnem pridobivanju podatkov iz centralnega registra podatkov o pacientih,
- želja pacienta po črtanju s čakalnega seznama: v 24 urah od izražene želje,
- pacientova zavrnitev izvedbe zdravstvene storitve: v 24 urah od zavrnitve,
- zdravstveno stanje pacienta ne omogoča izvedbe zdravstvene storitve, zaradi katere je uvrščen na čakalni seznam: v 24 urah od ugotovitve lečečega zdravnika o takem stanju,
- neopravičena odsotnost od termina: v 24 urah od termina,
- druga ali katera koli naslednja uvrstitev na čakalni seznam za isto zdravstveno storitev (peti odstavek 15. člena tega zakona): v 24 urah od ugotovitve o naknadni uvrstitvi.

 

Poročanje o čakalnih dobah

 

Zanima nas, kako je z vodenjem čakalnega seznama za fizioterapijo ali za logopedijo. Že sedaj vodimo elektronski čakalni seznam v obeh dejavnostih. Glede na pojasnilo naše programske hiše  za ti dve dejavnosti ni potrebno poročanje o čakalnih dobah na portalu E zdravje https://cakalnedobe.ezdrav.si/ in tudi ni predvideno e-naročanje.  Kako naj uredimo vodenje čakalne vrste in naročanje, saj pravilnik ne navaja izjem.

 

Odgovor: Glede na to, da je elektronsko naročanje preko sistema eNaročanje omogočeno zgolj za napotnice, na tem področju v kratkem ne bo sprememb. Pacient se bo torej lahko naročil le s predložitvijo originalnega delovnega naloga za fizioterapijo v fizični obliki, ki ga seveda lahko pošlje po pošti. V kratkem bo spremenjen šifrant na način, da bo tudi za fizioterapevtsko dejavnost obvezno poročanje o čakalnih dobah. Takrat se boste kot izvajalci prikazovali tudi na https://cakalnedobe.ezdrav.si/. Poročanje o prvih prostih terminih bo torej  izvedeno na enak način kot za ostale čakalne sezname, ki jih predvideva ZPacP.

 

Otroškega zobozdravnika, ki izdaja napotnice zanima, ali lahko potem, ko staršem, ki zamudijo 14 dnevni rok za naročanje na podlagi napotnice, izda novo napotnico, saj pravico do otrodontskega zdravljenja otrok ohranja.  Enako vprašanje se postavlja tudi pri drugih napotitvah, saj v praksi gotovo ne bo redek primer, da se bo pacient pozabil naročiti. Po drugi strani pa bo takšno ponovno pisanje napotnic lahko dodatno obremenilo zdravnike, ki jih izdajajo.

 

Posamezni izdajatelj napotne listine bo imel v svojem sistemu pregled nad tem, v katerem statusu je napotnica (če govorimo o eNapotnici). Če je v statusu neizkoriščena, je jasno, da se pacient z njo ni uvrstil na noben čakalni seznam. Če medicinska indikacija za storitev še vedno obstaja, zdravnik lahko izda novo listino. Če bodo izvajalci zdravstvene dejavnosti izvajali obvezo iz pravilnika, da pacienta po izdaji napotnice tudi elektronsko naročijo, smo prepričani, da se bo delež pacientov, ki se ne bodo naročili, zmanjšal oziroma bodo to večinoma pacienti, ki se za storitev še niso odločili, storitve ne potrebujejo več itd. Je pa res, da je to dodatna aktivnost dodatna obremenitev zdravnika, tako kot se to dogaja pri ponovnem pisanju "preteklih" receptov. Sčasoma se bo tako kot drugje delež takih pacientov zmanjšal. Ministrstvo za zdravje na tem področju izvaja dodatne aktivnosti obveščanja pacientov,  s plakati, objavami na prikazovalnikih v zdravstvenih zavodih in sporočili na zaslonih v avtobusih mestnega potniškega prometa, s čimer si aktivno prizadevali za čim boljšo obveščenost pacientov o novostih.

 

Sprosti se nam nek dodaten termin, na primer v marcu neko izobraževanje odpade in bi takrat ordinirali, torej termin, ki predhodno ni bil v našem ordinacijskem času oziroma na koledarju. Katere paciente lahko na ta termin naročimo? Prenaročimo paciente, ki že imajo termin, glede na stopnjo nujnosti oz glede na čas vpisa v ČS,  ali na ta termin lahko naročimo paciente, ki se na novo naročajo?

 

Najprej lahko na te termine uvrstite paciente, ki so se opravičili iz objektivnih razlogov, nato se bodo v čakalni seznam lahko uvrščali pacienti, ki se preko sistema eNaročanja naročajo na termin, če tako naročanje omogočate, 10 dni prej pa boste termine lahko ponudili na ta čakalni seznam že uvrščenim pacientom. Pri tem boste termine ponujali najprej tistim z višjo stopnjo nujnosti, če je takih več, pa tistim, ki so se v čakalni seznam uvrstili prej. Ob tem dodajamo, da Pravilnik zahteva soglasje pacienta za spremembo termina (prenaročitev) in da se morebitno nestrinjanje pacienta, ki je že uvrščen na čakalni seznam, ne šteje kot odpoved termina.

 

Pacient nenadoma zboli in se na dan preiskave opraviči, češ da je čez noč dobil vročino in ne more priti. Kako mu dodelimo nadomestni termin? Do sedaj, pred tem zakonom so nam svetovali, da takega pacienta izključimo s čakalnega seznama (opravičeno neizvedeno) in ga ponovno vpišemo tako, kot pride na vrsto glede na stopnjo nujnosti. Sedaj, ko imajo napotnice rok veljavnosti za vpis v čakalni seznam, takega pacienta verjetno ne moremo izključiti s čakalnega seznama, ker v tem primeru njegova napotnica z »opravičeno neizvedeno«, postane neveljavna in ga ponovno ne moremo vpisati na novi termin. Kako ga pravilno prenaročimo? Pacienta, ki ima datum in ni prišel, ne moremo kar prestaviti na drugi datum, najprej ga moramo izključiti in šele nato ponovno vpisati. Prosimo za navodila. Ali tak pacient potrebuje novo napotnico za nov vpis?
 
Če gre za opravičilo iz objektivnih razlogov, boste pacienta lahko ponovno uvrstili na čakalni seznam, in sicer na prvi prosti termin. Pri tem naj še spomnimo, da za opravičilo iz objektivnih razlogov zahtevate pisno opravičilo.

 

Ali bo v primeru neopravičene odsotnosti centralni sistem avtomatsko onemogočil pacientu, da se bo lahko naročil v obdobju treh mesecev. Bodo morale odgovorne osebe same izvajati kontrolo? Kako bo z določenimi izjemami, bo centralni sistem dovolil naročanje pred iztekom 3-mesečnega obdobja?

 

Izvedba prepovedi in seznamov za prepoved je stvar lokalnih aplikacij. Ker se o uvrstitvi na ta seznam odloči izvajalec zdravstvene dejavnosti, centralni sistem te informacije ne bo imel. Centralni sistem bo v primeru neopravičene odsotnosti omogočal stornacijo napotnice, ne vodi pa seznama pacientov, ki imajo določeno prepoved uvrstitve na seznam pred potekom treh mesecev. Kadar bo taka prepoved obstajala, bo moral uvrstitev pacienta ob eNaročanju zavrniti lokalni sistem izvajalca.

 

Ali mora pacient predložiti dokazila o objektivnih razlogih ali je dovolj samo njegova pisna izvaja o teh oziroma pisno opravičilo?
 
ZPacP ne predvideva dokazil, zadošča pisna navedba razloga za odpoved termina.

 

Stik s pacientom, obvestila pacientom

 

Novo 11. 4. 2018:

 

Se lahko pacientu poda e-naslov, kjer najde informacijo o čakalnih dobah? Ali je treba našteti konkretne zdravstvene zavode in čakalne dobe?

 

Na podlagi petega odstavka 5. člena Pravilnik sicer zadostuje, da pacienta napotite na ustrezen elektronski naslov, vendar hkrati opozarjamo na določbo prvega odstavka 15.a člena ZPacP, ki ureja zagotavljanje celostno skrbi za pacienta tako, da se pacientu ne nalagajo dodatne obremenitve, kadar bi te izvajalec zdravstvene dejavnosti opravil hitreje in preprosteje od pacienta, kar je zlasti primerno npr. pri pacientih, ki morda niso vešči uporabe svetovnega spleta oziroma nimajo stalnega dostopa do računalnika itd.

 

---

 

Vprašanje: Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
5. člen:
(7)  Pacienta  se  o  okvirnem  terminu  oziroma  terminu  obvesti  v  treh  dneh  po  uvrstitvi  na  čakalni seznam. Kadar  ima  pacient  določen  zgolj  okvirni  termin,  se  ga  ponovno  obvesti  v  treh  dneh  po določitvi termina.
8. člen
(zagotavljanje stika s pacientom) Izvajalec vzpostavi stik s pacientom, ki je uvrščen na čakalni seznam, najmanj deset dni pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve (terminom), pri čemer pacienta ponovno opozori na posledice neopravičene odsotnosti iz zakona. Ponovno opozorilo se lahko opusti, kadar je od zadnjega opozorila preteklo manj kot 60 dni.

Ali to pomeni, da je stik s pacientom nujen 2x, 3 dni - za določitev termina in več kot 10 dni pred terminom se enkrat?

 
Če je od določitve termina do samega stika minilo manj kot 60 dni, menimo, da ponovni stik ni potreben. Je pa zagotavljanje stikov v vašem interesu, saj vam zagotavlja manj neizkoriščenih terminov. Paciente, ki imajo v zdravstveni dokumentaciji navedene kontaktne podatke (mobilnime številke, elektronske naslove) na termin avtomatsko opozarja že sistem eNaročanje.

 

Kaj pomeni vzpostaviti stik s pacientom pred načrtovanim terminom…ali to pomeni telefonski klic, e-pošta, pošta?

 

Stik lahko vzpostavite na kakršen koli način; osebno, prek e-pošte, eNaročanja, po telefonu ali pisno.

 

Za nobeno zavezujoče obvestilo pacientu ne piše v zakonu ali pravilniku način. Ali je dovolj ustno ali mora biti pisno ali odvisno od tega ali je prišel osebno, poslal po pošti, po e-pošti, po telefonu?
 
ZPacP in Pravilnik ne predpisujeta načina oziroma oblike obvestila.

 

Pooblaščene osebe za čakalni seznam

 

Novo 2. 7. 2018: 

 

Ali lahko zdravstveni administrator opravlja naloge naročanja pacientov in uvrščanja pacientov na seznam, čeprav za to ni pooblaščena oseba (torej prevzema konkretne naloge pod nadzorom pooblaščene osebe)?

 

Prvi odstavek 15.b člena ZPacP določa pooblaščene osebe za vodenje čakalnih seznamov, drugih pooblaščencev pa ne predvideva. Namen zakonodajalca namreč ni bil, da se za pooblaščene osebe za vodenje čakalnih seznamov zgolj formalno imenujejo osebe, ki izpolnjujejo pogoj iz prvega odstavka 15.b člena ZPacP, zakonske naloge pa dejansko opravljajo druge osebe. 

 

Iz navedenega izhaja, da morajo naloge iz 6. člena Pravilnika praviloma izvajati imenovane pooblaščene osebe za vodenje čakalnih seznamov. Stvar organizacije dela pri posameznem izvajalcu pa je, če pooblaščenim osebam pri določenih nalogah pomagajo tudi druge, ustrezno usposobljene osebe.

 

---

 

Novo 11. 4. 2018:

 

Kdo sodi v kategorijo zdravstvenih delavcev, ki so lahko imenovani za pooblaščeno osebo za vodenje čakalnega seznama ter kdo odgovarja za morebitni prekršek glede vodenja čakalnih seznamov.

 

Na podlagi prvega odstavka 15.b člena ZPacP izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe določi enega ali več zdravstvenih delavcev ali zdravstvenih sodelavcev za upravljanje čakalnega seznama. Seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje:
http://www.mz.gov.si/si/za_izvajalce_zdravstvenih_storitev/izobrazevanje_in_izpiti/strokovni_izpiti_za_zdravstvene_delavce_in_sodelavce/

 

Na podlagi navedenega zdravstveni administrator npr. ne more biti določen za pooblaščeno osebo za vodenje čakalnega seznama.

 

Prekrški v povezavi z vodenjem čakalnih seznamov ter globe za kršitve so določeni v prvem odstavku 87. člena ZPacP. Poleg pravne osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost in samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za prekršek po tretjem odstavku 87. člena ZPacP odgovarja tudi odgovorna oseba izvajalca zdravstvene dejavnosti. Neposrednega storilca prekrška Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije ugotavlja v vsakem primeru posebej, kršitelj pa je lahko vsaka oseba, ki je vključena v postopek uvrščanja pacientov v čakalni seznam oziroma, ki izvaja ali vodi aktivnosti glede vodenja čakalnega seznama. Torej ni nujno, da je neposredni storilec oseba, pooblaščena za vodenje čakalnega seznama.

 

---

 

Glede na strokovnost in triažiranje pri vodenju čakalnih seznamov me zanima, kakšen profil izobrazbe mora imeti oseba za vodenje čakalnega seznama. Ali mora imeti ta oseba medicinsko izobrazbo, dipl. medicinska sestra ali zdravnik, ali je za to delovno mesto lahko katerakoli izobrazba družboslovne smeri?

 

ZPacP v prvem odstavku 15.b člena določa, da se za pooblaščeno osebo za vodenje čakalnega seznama določi enega ali več zdravstvenega delavcev ali sodelavcev. Seznam poklicev zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje   http://www.mz.gov.si/si/za_izvajalce_zdravstvenih_storitev/izobrazevanje_in_izpiti/strokovni_izpiti_za_zdravstvene_delavce_in_sodelavce/

 

Čakalni seznami, naročilne knjige

 

Novo 11. 4. 2018:

 

Kje vse se mora voditi naročilna knjiga, ali samo pri osebnih zdravnikih (splošnih, ginekologih, pediatrih) ali tudi za ostale zdravstvene storitve, kjer ni čakalne dobe?

 

Prvi odstavek 15. člena ZPacP določa, da izvajalec vodi elektronski čakalni seznam za vse zdravstvene storitve, pri katerih obstaja čakalna doba in sicer po skupinah zdravstvenih storitev v posamezni enoti. V drugem odstavku 15. člena ZPacP pa so nato določene izjeme, kjer čakalnega seznama ni potrebno voditi (izbrani osebni zdravnik splošne oziroma družinske medicine, izbrani osebni ginekolog, izbrani osebni pediater in za preventivne preglede). Izvajalec torej za storitve, kjer ni čakalnih dob, in izrecno navedene izjeme, vodi naročilno knjigo.

 

Pri čakalnem seznamu gre za elektronsko evidenco zaporedno vpisanih pacientov, ki čakajo na storitev, pri čakalni knjigi pa za elektronsko evidenco zaporedno naročenih pacientov. Gre torej za smiselno podobni evidenci, ki pa se razlikujeta v obsegu podatkov, ki se vanju vpisujejo.

 

Pri ugotavljanju, ali obstaja čakalna doba, se upoštevajo tudi kontrolni pregledi (čeprav se jih uvršča zgolj na podlagi medicinske indikacije). Kar pomeni, da tudi če ni čakalne dobe, imate pa vsaj enega pacienta naročenega na kontrolni pregled vsaj dan kasneje (čakajo več kot en dan, čeprav zaradi medicinske indikacije za uvrstitev na točno določen termin), so izpolnjeni pogoji za obvezno vodenje čakalnega seznama.

 

---

 

Naročilna knjiga – ali je dovolj, če se vodi na primer v excel tabeli?

 

Excel tabela ne zadostuje zahtevam po sledljivosti obdelave osebnih podatkov, torej ne zadostuje in ni strezna.