Skoči na vsebino

DRUGA OBRAVNAVA KRŠITVE PACIENTOVIH PRAVIC PRED KOMISIJO

Pri zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic je ustanovljena Komisija, ki jo sestavlja predsednik in 75 članov.

 

Kdaj je za obravnavo zahtev pristojna Komisija?

 

Komisija je pristojna za odločanje o drugi zahtevi v primerih:

  • v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem, zdravstvenih storitev,
  • v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev,
  • v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.

 

Rok za vložitev druge zahteve

 

Drugo zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic lahko vložite najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora, če pa izvajalec prve obravnave ne izvede (molk organa), lahko vložite drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

 

 

Kako vložim zahtevo za drugo obravnavo?

 

Drugo zahtevo vložite pisno ali ustno na zapisnik na Komisijo.

 

Vsebovati mora naslednje podatke:

  • osebno ime,

  • naslov,

  • kontaktne podatke pacienta,

  • navedbo izvajalca, zoper katerega se druga zahteva vlaga,

  • razlog za vložitev,

  • dokazilo o  vložitvi prve zahteve,

  • izjavo pacienta, da o zadevi ne teče sodni ali upravni spor,

  • morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic,

  • morebiten predlog za rešitev spora.

 

 

Kako poteka druga obravnava kršitve pacientovih pravic?

 

Kršitev se pred Komisijo obravnava:

  • v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem, zdravstvenih storitev,
  • v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev,
  • v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.

 

 

Sklenitev poravnave

 

Poravnavo lahko z udeleženci spora sklenete, če narava kršene pravice to dopušča. Poravnava se sklene tako, da udeleženci z vzajemnim popuščanjem prekinejo spor oz. odpravijo negotovosti in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Pred sklenitvijo poravnave morate biti seznanjeni z vsemi okoliščinami in posledicami sklenitve poravnave, kar je potrebno vpisati v zapisnik.

 

 

Mediacijski postopek in kaj lahko od njega pričakujem?

 

Mediacija je postopek mirnega reševanja sporov, pri katerem sprte strani ob pomoči nepristranskega posrednika (mediatorja) iščejo rešitev spora, ki v najboljši možni meri upošteva interese vseh in s katero so vsi zadovoljni.

 

Posebej pomembno je, da gre osebam v sporu predvsem za ugodno razrešitev spora in ne za prizadevanje, da bi v sporu zmagal, prizadel ali razvrednotil nasprotno stranko. Podrobneje je postopek mediacije določen v Pravilniku o mediaciji v zdravstvu (Uradni list RS, št. 77/08).

 

Uspešna mediacija se konča s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem. Dosežen sporazum, ki ga stranki sporazumno predložita v potrditev predsedniku Komisije in ga ta potrdi, je izvršilni naslov. To pomeni, da v primeru njegovega nespoštovanja pacientu ni potrebno vlagati tožbe na sodišču, pač pa lahko pri sodišču neposredno doseže izvršitev obveznosti izvajalca, ki so bile dogovorjene v sporazumu.

 

 

Postopek pred senatom

 

Postopek se nadaljuje pred senatom, če udeleženci ne sklenejo poravnave ali ne dosežejo dogovora o začetku postopka mediacije ter pacient ne zahteva odškodnine. Senat šteje tri člane in odloča z večino glasov vseh članov.

 

Senat si med postopkom prizadeva predvsem za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma. Senat lahko odredi interni strokovni nadzor pri izvajalcu, zoper katerega je vložena zahteva, če je to potrebno za razjasnitev spora.

 

Postopek izvedbe internega strokovnega nadzora je natančno določen v Pravilniku o internem strokovnem nadzoru pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva (Uradni list RS. št. 77/08). Senat lahko tudi, poleg tega, da drugi zahtevi delno ali v celoti ugodi ali jo zavrne, predlaga izvedbo upravnega nadzora ministrstva za zdravje, zunanjega strokovnega nadzora pri npr. Zdravniški zbornici Slovenije, finančnega nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, disciplinskega ali drugega postopka zoper odgovorne delavce izvajalca.

 

Odločitev senata v postopku obravnave druge stopnje je dokončna. Zoper odločbe in sklepe senata, s katerim se postopek obravnave konča, ni pravnih sredstev, lahko pa uveljavljate sodno varstvo v upravnem sporu.