Skoči na vsebino

SKRAJŠEVANJE ČAKALNIH DOB

Posebni vladni projekt za skrajševanje čakalnih dob

V aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, ki ga je v okviru Sporazuma o prekinitvi stavkovnih aktivnosti sindikata Fides podpisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je prvič v zgodovini Slovenije omogočeno izvajanje standardov in normativov dela zdravnikov. Aneks v okviru posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob vključuje tudi kriterije in merila za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu  in večjo kvaliteto zdravstvenih storitev.


Posebni vladni projekt za skrajševanje čakalnih dob se je začel 1. 4. 2017 in bo trajal 1. 4. 2018. Projekt bo možno podaljšati, glede na njegove rezultate in evalvacijo. 


Cilja posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob sta:


• Spodbujanje in nagrajevanje dela zdravnikov preko normativov dela zdravnikov, dokler se slovenski zdravstveni sistem kadrovsko ne okrepi. Pri tem bodo nagrajeni za delo preko normativa tako zdravniki kot tudi drugi zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih.
• Spodbujanje in nagrajevanje načina dela in storitev zdravnikov in drugih zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ki pomenijo prijaznejšo obravnavo pacientov, manj napotovanj med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, skrajševanje čakalni dob in števila čakajočih, boljšo kakovost zdravstvene obravnave ter boljše sodelovanje med zdravniki različnih ravni zdravstvenega varstva.


Predvideni ukrepi za dosego ciljev so:


• opravljanje dela preko normativov dela zdravnikov,
• dodatne  ure dela s pacienti,
• povečanje obsega opravljanja zdravstvenih storitev, ki za paciente pomeni bolj kakovostno zdravstveno obravnavo in manj napotovanj pacientov med različnimi ravnmi zdravstvene dejavnosti,
• stimuliranje doseganja skrajševanja čakalnih dob in  opravljanja zdravstvenih storitev tako, da se zmanjšuje nastajanje novih čakalnih dob,
• stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev v zdravstvu, ki bodo vključeni v aktivnosti za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave.

 

Kriteriji za dodelitev delovne uspešnosti za javne uslužbenec so sestavljeni  iz dveh delov:


• preseganja normativov dela zdravnikov in
• opravljanje storitev, ki pomenijo za paciente prijaznejšo obravnavo, s katerimi se bo zmanjšalo število nepotrebnih napotitev na sekundarno in terciarno raven. S tem se bodo skrajšale čakalne dobe in število čakajočih ter izboljšalo sodelovanje zdravstvenih delavcev med različnimi ravnmi zdravstva.


Izplačilo delovna uspešnosti se lahko izplača, če bosta kumulativno izpolnjena oba kriterija. Izplačuje se za obdobje treh mesecev in po izvedeni analizi opravljenega dela in obdobnih rezultatov projekta.


Normativi:


• Javni zavodi morajo za izvedbo projekta implementirati standarde in normative zdravniškega dela.
• Za vse tiste specialnosti ali zdravstvene storitve, kjer na nacionalni ravni v trenutku izvajanja tega projekta še niso sprejeti normativi, morajo delodajalci naredili normative zdravniškega dela na ravni posameznega zavoda (to velja tudi za normative dela zobozdravnikov).
Obveznost kvartalnega poročanja o rezultatih projekta:
• Javni zavodi morajo za obdobje preteklih treh mesecev izvajanja projekta izvesti analizo opravljenega dela in obdobnih rezultatov projekta.
• Izvajanje projekta, doseganje ciljev projekta ter upravičenost porabe sredstev tega posebnega vladnega projekta bo spremljala tudi posebna projektna skupina.
• Ministrstvo za zdravje bo polletno o izvajanju in rezultatih projekta poročalo Vladi RS.

Enkratni dodatni program zmanjševanje čakalnih dob in števila čakajočih pacientov za izbrane vrste zdravstvenih storitev

Poleg Posebnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob poteka tudi enkratni dodatni program zmanjševanja čakalnih dob in števila čakajočih pacientov za izbrane vrste zdravstvenih storitev.


Ministrstvo za zdravje je dostopnost do potrebnih zdravstvenih storitev prepoznalo kot prednostno, saj nedopustne čakalne dobe vplivajo na kakovost zdravstvenega sistema, ki imajo lahko za posledice povečano tveganje pri zdravljenju, višje stroške zdravljenja, daljšo odsotnost z dela in iz družinskega kroga, daljše in bolj zahtevne rehabilitacije ter slabše stanje bolnikov po zdravljenju.


Zaradi tega smo v letu 2016 izvedli enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob in števila čakajočih. Cilj je bil znižanje števila čakajočih in čakalnih dob. Na podlagi podatkov po obračunu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec januarja 2017 je razvidno, da je bil enkratni dodatni program v letu 2016 realiziran v obsegu 74 % planiranega obsega storitev. 


S podobnim pristopom nadaljujemo tudi v letu 2017, pri čemer ta program vključuje širši nabor storitev. Enkratni dodatni program zmanjševanja čakalnih dob in števila čakajočih pacientov za izbrane vrste zdravstvenih storitev bo trajal do konca leta 2017.


Kriteriji za izbiro zdravstvenih storitev in izbiro izvajalcev teh storitev so: 


- strokovno-medicinski z vidika stopnje tveganja za hudo poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi nedopustnega čakanja,
- dolge čakalne dobe in veliko število čakajočih pacientov nad dovoljeno čakalno dobo,
- razpoložljivimi lastni viri (kadri in oprema).


Cilj je, da se konec leta 2017 zmanjša število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrane zdravstvene storitve, posege in diagnostične preiskave: 


- artroskopske operacije;
- koronografija in perkutani posegi na srcu in srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah;
- za operacije na stopalu – hallux valgus ter operacije na ožilju – krčne žile (akutna in enodnevna obravnava);
- za prospektivne operacije (endoproteza kolena in kolka, operacija hrbtenice in kile, operacije na ožilju – arterije in vene, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacija žolčnih kamnov ter ortopedska operacije rame);
- vsi prvi pregledi v specialistični ambulantni dejavnosti;
- revmatologija v specialistični ambulantni dejavnosti;
- diagnostika.


Izvajanje


Dodatne zdravstvene storitve v okviru enkratnega dodatnega programa za zmanjševanje čakalnih dob in števila čakajočih pacientov za izbrane vrste zdravstvenih storitev bodo izvajali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji.
Javni zdravstveni zavodi vključeni v ta program bodo storitve  izvajali s svojimi zaposlenimi, ki bodo dodatno delo opravljali v okviru rednega delovnega časa na podlagi pogodbe o zaposlitvi in tudi izven rednega delovnega časa na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb.

 

 

Predstavljamo kratkoročne ukrepe za skrajševanje čakalnih dob v letu 2016

• 7,9 milijona namenjamo za izbrane posege.
Posege smo izbrali glede na (prekomerno) čakalno dobo in posledice, ki jih čakanje povzroča na zdravstvenem stanju čakajočega.

 

• Plačali bomo vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije na primer UZ srca in obremenilno testiranje). Če bi izvajalci zmogli in bili pripravljeni  narediti vse prve preglede, bi to zneslo še dodatnih 8 milijonov.

 

• Opravili bomo 1700 koronarografij. 
Toliko ljudi je na ta poseg čakalo 1. aprila letos. Res jih je bilo med njimi 749 z napotnico hitro, a zaupam strokovnjakom. Prepričani so, da je  ta poseg v dobro pacientov potrebno opraviti čim prej. Zato smo se odločili, da bomo omogočili pregled vsem, ki so v čakalni vrsti. To pomeni, da bomo plačali dobro tretjino več koronarografij, kot so jih vsi izvajalci skupaj opravili lani (4934 koronografij so opravi v rednem programu leta 2015).


• Opravili bomo 500 operacij hrbtenice.
Z napotnico hitro čaka na operacijo hrbtenice 297 pacientov. Vsi ti in še dodatnih 200, ki čakajo z napotnico redno, bo dočakalo svojo operacijo (čakajočih na 1.4. 2016: 1422). To pomeni, da bomo letos omogočili za četrtino več operacij hrbtenice  kot v lanskem letu (lani so vsi izvajalci skupaj opravili 2965 operacij).


• Opravili bomo 200 operacij rame.
Približno 20 odstotkov več kot lansko leto (lani vseh 1273) bo letos operacij ram in s tem bomo odrešili čakanja vse paciente z napotnico hitro. (Čakajočih na 1.4.2016 z napotnico hitro: 249)


• Opravili bomo 600 artroplastik kolena.
Oddahnili si bodo lahko tudi vsi tisti, ki jih pestijo bolečine v kolenih in čakajo na umetno koleno z napotnico hitro, teh je  422  in tudi slabih 200 tistih, z napotnico redno. Četrtino več kot lansko leto  bo letos torej tudi  artroplastik kolen. 


• Posegi in operacije na perifernem žilju
Tukaj govorimo o posegih na arterijah. Tu gre za življenjsko ogrožujoča stanja, medtem ko krčne žile na nogah, kjer gre za vene, praviloma to niso.  Poleg 21, ki čakajo z napotnico hitro, bo na vrsto prišlo še 70 tistih, ki čakajo z napotnico redno in bomo  čakalno dobo prepolovili. (čakajočih na 1.4.2016: 194)


• Opravili bomo 400 operacij dimeljske kile pri odraslih.
Na operacijo dimeljske kile bodo po opravljenem  programu čakali samo še tisti, katerih stanje zaradi čakanja ni ogroženo in čakajo z napotnico redno. V tem programu bomo namreč opravili 400 operacij, kar je toliko, kolikor jih čaka z napotnico hitro.