Datum: 9.–10. 6. 2008
Lokacija: Luksemburg
Gre za redna zasedanja Sveta Evropske unije, ki se sestaja največ štirikrat na leto. Svet se običajno prvi dan sestanka osredotoči na zaposlovanje, socialno politiko in varstvo potrošnikov, drugi dan pa na zadeve s področja javnega zdravja.
Poleg aktualnih zakonodajnih predlogov bodo na dnevni red zasedanja predvidoma uvrščeni tudi predlogi sklepov Sveta s področja učinkovitega izvajanja zdravstvene strategije, zmanjševanja bremena bolezni, kakršen je rak, in antimikrobne rezistence.
(10.6.2008)
Ministrica za zdravje RS Zofija Mazej Kukovič je danes, 10.6.2008 v Luxembourgu vodila drugi dan zasedanja Sveta ministrov Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO). Ministri za zdravje so sprejeli sklepe Sveta o zmanjševanju bremena raka, v katerih pozivajo države članice naj razvijajo in izvajajo celovite strategije obvladovanja raka. Strategije morajo vključevati "preprečevanje, zgodnje odkrivanje, kakovostno zdravljenje, psihosocialno pomoč, rehabilitacijo in paliativno oskrbo" je poudarila predsedujoča ministrica Zofija Mazej Kukovič. Slovenija je s tem, po uspešni konferenci o raku na strokovni ravni, dosegla tudi politično zavezanost držav članic k zmanjševanju bremena raka.
Razprava ministrov je ponovno pokazala, kako zelo pomembno je tudi preprečevanje bolezni. Najmanj tretjino vseh rakavih bolezni je namreč mogoče preprečiti. V sklepih zato ministri pozivajo k nadaljnjem razvijanju in izvajanju ukrepov na področju promocije zdravja in preprečevanja bolezni, da bi zmanjšale izpostavljenost posameznikov ključnim dejavnikom tveganja, kot so uživanje tobaka, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost ter škodljivo in nevarno uživanje alkohola.
Razprava o zmanjševanju bremena raka, ki je potekala med slovenskim predsedovanjem, bo pomembno vplivala na nadaljnje delo Evropske komisije, od katere se sedaj pričakuje priprava akcijskega načrta o obvladovanju raka v EU. Ta naj bi obravnaval vse vidike celovitega obvladovanja raka. Uresničevanje akcijskega načrta bo pripomoglo ne le k zmanjševanju bremena raka, ampak tudi k zmanjševanju številnih drugih kroničnih bolezni, kar je bil tudi cilj Slovenije na področju zdravstva ob prevzemu predsedovanja Svetu Evropske unije.
Ministri za zdravje so sprejeli tudi sklepe Sveta o antimikrobni rezistenci, temi, ki ji je Slovenija namenila posebno pozornost. Čezmerna in napačna uporaba antibiotikov je namreč spodbudila razvijanje in širjenje bakterij ter drugih mikroorganizmov, ki so razvili odpornost proti antibiotikom, zaradi česar se danes spoprijemamo z neučinkovitostjo nekaterih tradicionalnih zdravljenj, kar resno ogroža javno zdravje v svetu kakor tudi v Evropi.
V danes sprejetih Sklepih Svet poziva države članice, naj zagotovijo, da se vzpostavijo strukture in namenijo sredstva za izvajanje priporočila Sveta iz leta 2002 o preudarni uporabi antimikrobnih snovi v humani medicini ter nadaljujejo z izvajanjem posebnih strategij, usmerjenih k obvladovanju antimikrobne rezistence.
Države naj še naprej spodbujajo preudarno uporabo antibiotikov s programi ozaveščanja širše javnosti, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, veterinarskih delavcev in veterinarjev z verodostojnimi, znanstvenimi in s podatki podprtimi sporočili in ukrepi ter informacijami o nevarnostih neprimerne in nenadzorovane uporabe zdravil.
Ministri so pozvali Evropsko komisijo naj podpre raziskave na področju antimikrobne rezistence in, skladno s pristopom "zdravje v vseh politikah", spodbuja tudi nadaljnje sodelovanje med vsemi generalnimi direktorati in ustreznimi agencijami ter olajša sodelovanje med državami članicami pri vseh vidikih obvladovanja antimikrobne rezistence.
Slovenija je s pobudo za obvladovanje antimikrobne rezistence spodbudila bolj poglobljeno obravnavo pereče teme in tako dosegla zastavljen cilj predsedovanja. Evropska komisija in naslednje predsedujoče države pa so že napovedale, da bo antimikrobna rezistenca tudi njihova prednostna naloga v prihodnje.
(10.6.2008)
Ministri za zdravje so na današnjem zasedanje Sveta ministrov Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) v Luxembourgu sprejeli sklepe Sveta o izvajanju Zdravstvene strategije EU, ki jo je Evropska komisija predstavila oktobra lani. Za dosego ciljev strategije in reševanje drugih pomembnih strateških vprašanj je ključno okrepljeno oziroma strukturirano sodelovanje med Svetom in Komisijo. Kot je poudarila predsedujoča ministrica Zofija Mazej Kukovič, »bi večja angažiranost držav članic in Sveta na področju zdravja v EU in v zadevah, ki vplivajo na zdravje in zdravstvene sisteme, ter tesnejše sodelovanje s Komisijo za države članice pomenilo resnično dodano vrednost. Hkrati bi na ta način zagotovili tudi uresničevanje pristopa zdravje v vseh politikah".
Ministri so potrdili predlog, ki ga je pripravila predsedujoča Slovenija v sodelovanju z državami članicami, za preoblikovanje Delovne skupine za javno zdravje na visoki ravni. Ob ustrezni zastopanosti držav članic in Evropske komisije na visoki ravni bi omogočila razpravo o strateških zadevah, povezanih z zdravjem in zdravstvenimi sistemi, določala prednostne naloge, cilje in potrebne dejavnosti na ravni EU ter spremljala njihovo uresničevanje. Delovna skupina bi tako s svojimi delovnimi metodami in mandatom lahko pomagala Svetu pri uresničevanju njegove strateške vloge glede obravnavanja in opredeljevanja ključnih vprašanj na področju zdravja na ravni EU.
Od Evropske komisije se v prihodnje pričakuje, da bo dejavno podprla to strateško sodelovanje z ustreznimi prispevki vseh sektorjev, ki lahko vplivajo na zdravje. Komisija pa se je obenem zavezala, da bo preučila sedanje strukture na področju zdravja in opredelila merila za racionalizacijo teh struktur s ciljem, da se bi izognila podvajanju dela in zagotovila učinkovitost.
Na zasedanju so ministri sprejeli tudi sklepe Sveta o informacijah bolnikom o zdravilih. »Cilj sklepov Sveta je izraziti skupno stališče držav članic glede zagotavljanja informacij o zdravilih bolnikom,« je napovedala predsedujoča ministrica Zofija Mazej Kukovič, zato je po sprejemu sklepov predlagala politično razpravo, v kateri bi dobili odgovore na vprašanja kako učinkovito razločevati med informacijo in oglaševanjem zdravil.
Ministri so pri tem izrazili enotno mnenje, da morajo biti informacije o zdravilih, do katerih dostopajo bolniki kakovostne, objektivne, zanesljive, popolne, razumljive in nepromocijske. Potrebno je ohraniti prepoved oglaševanja zdravil, za katera je potreben zdravniški recept, ter harmonizirati razumevanje in definicije, ki omogočajo razločevanje med oglaševanjem in informacijo o zdravilih. Izražena je bila še nujnost razvoja modelov, ki omogočajo spremljanje in nadzor aktivnosti na tem področju ter potrebo po zmanjševanju razlik, ki trenutno obstajajo med državami članicami v dostopnosti informacij o zdravilih bolnikom.
|
